06/07/2025
Kako življenje motri paradižnik? Rečem lahko, da ne vem, lahko pa se poskusim postavitI v njegov položaj. Morda sploh ne razmišlja in zgolj izvršuje sebi lasten program v neprekinjenem krogotoku življenja.
Semenka v osrčju sočnega zrelega ploda morda že sluti veličino vesolja, ki jo obdaja. Svoj delni namen izpolni, ko jo človek skupaj s plodom zaužije. Ali pa mala nosilka življenja, v sodelovanju s skrbnim gojiteljem, ki jo skupaj s sorojenci ploda fermentira, osuši in shrani, upa, da to ni njen konec, ampak pričakovanje novega začetka.
Še v zimskih dneh doživi svoje prebujenje. Nežna roka jo položi v kopel izbranega čaja in glej, počuti se spet domače. Obenem zazna, da je tokrat nekaj drugače. Njena prebuditev se nadaljuje v skrbno izbrani zemlji. Toplota in vlaga ji zelo ustrezata in v njej oživi praspomin na to, kaj bo postala. S prvima lističima pokuka v svet. Kako lepo je življenje. Kmalu vdihne polnost bivanja še s pravimi listki, ki jih razvije še več na svojem močnem steblu. Veseli se prvih zametkov cvetov in še več jih razvije. Celo oprašiti se zna sama. Kako lepa in močna sadika sem postala, odzvanja v njej. Prepusti se roki vzgojitelja, da ji s presaditvijo nudi boljše pogoje. Trdno ukoreninjena ima zdaj novi cilj: oblikovati in razviti zdrave, močne in sočne sadeže s plodnimi semeni za svoj ponovni razvoj. V mali semenki je zbrana vsa skrivnost življenja in vsa moč za razvojne preobrazbe: od vznika, rasti in cvetenja pa vse do zorenja v neminljivem procesu.
Vse to obvlada tudi semenka, ki ni bila shranjena, ampak je prezimila zunaj. Padla je na plodna tla in zna ob pravem času zaznati življenjske impulze. Tudi iz nje nastane močan in ploden paradižnikov grm. Ob vsem tem razmišljam, da taki rastlini ustreza in jo v razvoju podpira nega in pozornost ljudi. In ne samo to: tudi veselje, zadovoljstvo, hvaležnost, pričakovanje in pohvala.