08/05/2026
Slovenija do tujcev nikoli ni bila posebej prijazna država. Še posebej ne do ljudi iz tretjih držav. Radi govorimo o človekovih pravicah, solidarnosti in evropskih vrednotah, v praksi pa ljudi, ki tukaj živijo, delajo, imajo družine in so del skupnosti, prepogosto obravnavamo kot problem, ki ga je treba odstraniti.
In zdaj nova desna koalicija napoveduje še slabši in bolj zaostren odnos do njih. Tujcev namreč ne vidi kot ljudi, sodelavcev, sosedov ali nekoga, ki lahko, ali tudi že prispeva k družbi, ampak predvsem kot zelo uporabno grožnjo. Govorijo o demografiji, hkrati pa zavračajo priseljevanje. Govorijo o družini, hkrati pa podpirajo politike, ki družine razbijajo ali onemogočajo njihovo formiranje. Govorijo o redu, a v resnici ponujajo samo več strahu, nasilja in deportacij ter manj človečnosti.
To logiko smo že videli. Slovenija je tudi zaradi pritiska desne politike nedovoljeno prečkanje meje obravnavala kot kaznivo dejanje. In kaj se je zgodilo? So se zaradi tega migracije ustavile? Ne. Ljudje ne odhajajo iz lastnih držav, ker bi prebrali slovenski kazenski zakonik. Bežijo zaradi vojn, nasilja, revščine, podnebnih kriz in razpada držav, iz katerih prihajajo. Število prihodov je odvisno predvsem od razmer v evropski soseščini in državah izvora, ne od tega, kako ostro nastopajo nekateri slovenski politiki pred kamerami.
Smo pa zaradi kriminalizacije migracij do vrha napolnili slovenske zapore. Podatki za leto 2023 kažejo, da je bilo med zaprtimi osebami že več kot 36 odstotkov tujcev, večina pa zaradi organiziranja prepovedanega prehajanja meje. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje je urejeno v 308. členu Kazenskega zakonika. Torej smo si ustvarili sistem, ki migracij ne rešuje, ampak jih kazensko procesira, polni zapore in potem proizvaja nov politični problem – potrebo po gradnji novih zaporov.
Potem pa pride vrhunec cinizma. Ker moramo kot država, zaradi prenatrpanosti in posledično kazni ESČP, graditi nove zapore, je očitek desnice, da so ti zapori preveč kakovostni. Kaj točno bi radi? Da z ljudmi ravnamo še slabše kot z živalmi? Da so prostori namenoma nečloveški, ker gre za migrante? To ni politika varnosti. To je politika poniževanja.
Najbolj nevarno pri tem je, da se krutost prodaja kot odločnost. Le prisluhnite predstavnikom desnih političnih strank. A to ni odločnost. To je nemoč. Močna država, z usposobljenimi kadri, zna razlikovati med kriminalnimi mrežami in ljudmi, ki iščejo možnosti za boljše življenje. Slaba država vse zmeče v isti koš, potem pa se čudi, da ima polne zapore, več stroškov in nobenih realnih rešitev.
Slovenci se moramo zato vprašati nekaj zelo preprostega - ali bomo tujce obravnavali kot ljudi ali kot priročen material za politično strašenje? Nova desna koalicija je očitno izbrala drugo pot. A to ni znak urejene, samozavestne države, ki je usmerjena v prihodnost in zna reševati izzive s katerimi se sooča. To je znak države in njenih prebivalcev, ki svojo negotovost skrivajo za represijo in kafkovsko birokracijo. Motijo se tisti, ki mislijo, da s tem škodujejo samo drugim, ne pa tudi sebi.
