07/03/2023
𝗩𝗦𝗔𝗞 𝗗𝗔𝗡 𝟴. 𝗠𝗔𝗥𝗘𝗖
V slovenski družbi prevladuje izrazito patriarhalna mentaliteta, ki se ne premakne in ne premakne z mrtve točke. Po raziskavi EK za leto 2018 kar 55 % prebivalstva Slovenije meni, da je najpomembnejša vloga ženske skrb za dom in družino! Ali, kot je to pravilno označil tednik Mladina – »ženske nazaj za štedilnike«!
𝗦𝗹𝗮𝗯 𝗽𝗼𝗹𝗼𝘇̌𝗮𝗷 𝗶𝗻 𝗿𝗲𝘃𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗿𝗲𝗷𝘀̌𝗶𝗵 𝘇̌𝗲𝗻𝘀𝗸, 𝗻𝗮𝘀𝗶𝗹𝗷𝗲 𝗻𝗮𝗱 𝘇̌𝗲𝗻𝘀𝗸𝗮𝗺𝗶, 𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝗻𝗮 𝗻𝗲𝗲𝗻𝗮𝗸𝗼𝘀𝘁, 𝘁𝗲𝘇̌𝗮𝘃𝗲 𝗽𝗿𝗶 𝘇𝗮𝗴𝗼𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘃𝗮𝗿𝘀𝘁𝘃𝗮 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗲𝗴𝗮 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝗷𝗮 𝘇̌𝗲𝗻𝘀𝗸, 𝘃𝘀𝗲 𝗮𝗴𝗿𝗲𝘀𝗶𝘃𝗻𝗲𝗷𝘀̌𝗶 𝗻𝗮𝗽𝗮𝗱𝗶 𝗥𝗞𝗖 𝗻𝗮 𝗿𝗲𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗲 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰𝗲 𝘇̌𝗲𝗻𝘀𝗸, 𝘀𝗼𝘃𝗿𝗮𝘀̌𝘁𝘃𝗼 𝗱𝗼 𝘇̌𝗲𝗻𝘀𝗸 𝘃 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗲𝗺 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿𝘂 𝗶𝗻 𝘃 𝗽𝗼𝗹𝗶𝘁𝗶𝗸𝗶 ... 𝗩𝘀𝗲 𝘁𝗼 𝘀𝗼 𝘀̌𝗲 𝗸𝗮𝗸𝗼 𝗿𝗲𝗮𝗹𝗻𝗶 𝗽𝗿𝗼𝗯𝗹𝗲𝗺𝗶, 𝘁𝗮𝗸𝘀̌𝗻𝗮 𝗷𝗲 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗲𝗻𝗮 𝘀𝗶𝘁𝘂𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮 𝘇̌𝗲𝗻𝘀𝗸. 𝗭𝗮𝘁𝗼 - 𝗻𝗮𝗷 𝗯𝗼 𝟴. 𝗺𝗮𝗿𝗲𝗰 𝘃𝘀𝗮𝗸 𝗱𝗮𝗻 𝗶𝗻 𝗻𝗲 𝘇𝗴𝗼𝗹𝗷 𝗲𝗻 𝗱𝗮𝗻 𝗻𝗮 𝗹𝗲𝘁𝗼!
Ne, ne pretiravam. Stopnja tveganja za revščino je za ženske v vseh starostnih obdobjih višja kot pri moških. Revščina žensk v starosti je posledica celotnega življenjskega poteka, je akumulacija neenakosti skozi vse življenje. Vseživljenjska plačna neenakost vodi v občutne razlike v pokojninah in posledično v pokojninsko vrzel. Pokojnine žensk so lahko tudi več kot tretjino nižje od moških! Starejše ženske so zato med najbolj ranljivimi skupinami.
Nasilje nad ženskami korenini in v neenakem položaju žensk in moških v družbi. Pri nasilju nad ženskami je najbolj pereče nasilje v družini. Ta se v skoraj v celoti odvija s strani moških storilcev, čigar žrtve so ženske in otroci. Intimno-partnerski umor (femicid) je najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
Trgovina z ljudmi najpogosteje pomeni trgovino z dekleti, ženskami in otroki, z namenom spolne zlorabe, izkoriščanja in prostitucije. Prostitucija ni prostovoljna dejavnost in tudi ne oblika dela, temveč oblika družbene eksploatacije in zlorabe žensk, ki so zaradi različnih okoliščin prisiljene v to obliko izkoriščevalskega razmerja. Prizadevati si moramo za boj proti trgovini z belim blagom, vključno z migracijskimi konteksti in postopki za mednarodno zaščito, predvsem pa za bolj učinkovito preventivo in pregon kaznivih dejanj trgovine z ljudmi ter za pomoč in zaščito žrtev trgovine z belim blagom, njihovo reintegracijo, rehabilitacijo in dostojno življenje.
Plačna neenakost in vrzel, ki tam zeva, je eden od poglavitnih razlogov za večjo socialno in ekonomsko ogroženost žensk, posledično ženske lahko postanejo žrtve ekonomskega nasilja. Pravica do dela se lomi na spolnih predsodkih delodajalcev.
Ženske imajo neenak dostop do dela, za primerljivo delo so plačane manj, težje poklicno napredujejo, lažje jih odpuščajo, so dvojno obremenjene in stežka usklajujejo poklicno in družinsko življenje, nimajo dostopa do vodstvenih in vodilnih položajev. Pogosteje so žrtve spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Povečuje se tudi število samozaposlenih žensk in žensk, ki so podvržene prekarnim oblikam dela, brez socialne varnosti.
Priča smo pomanjkanju ukrepov, programov in aktivnosti za zagotovitev dostopnega zdravstvenega varstva žensk vseh starostnih skupin. Več kot 200.000 žensk in deklet v Sloveniji nima ginekologa! Pogosto si starejše ženske, tiste, ki so zdravstveno najbolj ogrožene, ne morejo privoščiti ustrezne zdravstvene oskrbe. Zdravstvene strategije morajo zagotoviti spolno občutljivo zdravstveno varstvo vsem ženskam in deklicam, ne glede na starost, socialni status, kraj bivanja, pravni položaj, migrantski status!
Vse bolj je s strani RKC in konservativnih sil na udaru pravica do splava. Svobodno odločanje o rojstvu otrok je in mora ostati suverena pravica vsake ženske. Reproduktivne pravice žensk so bile izborjene skozi trdi boj, a se, kot rečeno, vedno znova znajdejo na udaru patriarhalnega ustroja sveta.
Obstajajo tudi razlike med ženskami glede na njihov družinski status in zakonski stan, neenakost homoseksualnih žensk na področju družinskega življenja in pravice do biomedicinske pomoči pri zanositvi, problem zgodnjih porok in zgodnjih nosečnosti pri Romskih deklicah, ki se upravičuje s t.i. tradicijo itn.
Dostop žensk do politične participacije in procesov odločanja na vseh segmentih dela in življenja ni zadovoljiv. Kljub spolnim kvotam v polju aktivne udeležbe žensk v politiki so ženske še vedno zapostavljene.
Pri sprejemanju odločitev so ženske prikrajšane na vseh področjih, na ravni političnih strank, vlad, ministrstev, upravnih organov v podjetjih in gospodarskih družbah. Ustvarja se iluzija, da država zagotavlja pogoje za uravnoteženo zastopanost žensk in moških, kar pa ne drži.
Stremeti moramo k temu, da bomo družba znanja brez spolnih stereotipov! To pa lahko dosežemo le, če bomo zmanjšali neenakost, presegli stereotipe družbenih vlog v vzgoji, izobraževanju in športu ter zmanjšali segregacije zaradi spola v vzgojno-izobraževalnih programih na srednješolski in visokošolski stopnji ter pri različnih šolskih in obšolskih dejavnostih; če bomo zmanjšali neenakosti med ženskami in moškimi v znanosti; če bomo odpravili stereotipne podobe spolov in spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v kulturi in medijih itn.
In tu žalostnih bilanc, ki jasno kažejo, da smo ženske v neenakem položaju z moškimi, še zdaleč ni konec. Zato - ne en dan v letu, ne zgolj simbolno, 8. marec naj bo vsak dan!
