03/06/2026
Danes objavo piše žena čebelarja, apiterapevtka... 🐝🍯🌿
Všeč mi je, da moževo znanje iz čebelarstva lahko dopolnjujem z mojim znanjem iz apiterapije. Zato bo sem pa tja kakšna objava nanesla tudi na apiterapijo. ;)
Certifikat NPK sem opravila na Biotehniški šoli Maribor v lanskem letu, predavanja pa pri strastnem apiterapevtu, gospodu Vladu Pušniku. Njegovo znanje je tako obsežno, da ga je skoraj nemogoče strniti v en sam certifikat, zato skušam svoje teoretično znanje nenehno dopolnjevati s prakso. Pri tem mi veliko pomaga tudi mož, ki je čebelar, saj lahko njegovo praktično znanje povežem z apiterapijo.
Zadnje čase so moji domači in znanci pogosto “poskusni zajčki”, na katerih preizkušam različne čebelje pridelke. Od čaja iz mrtvih čebel (vem, sliši se nenavadno) pa vse do apilarnila, o katerem včasih raje zamolčim, iz česa je narejen.
Na letošnjem simpoziju apiterapije v Mariboru sem poslušala predavanje dr. Thomasa Glogerja. Skupaj z Ingem Tausendfreundom je leta 2025 objavil raziskavo, v kateri sta v trotovski zalegi oziroma apilarnilu izmerila visoke koncentracije spermidina. Gre za snov, ki je predmet raziskav v povezavi s celičnimi procesi in staranjem organizma. Prisotnost spermidina v apilarnilu je zanimiva ugotovitev raziskave, pomembno pa je poudariti, da so za učinke na ljudi potrebne tudi nadaljnje znanstvene potrditve.
Potem so tu še medene masaže in vdihovanje panjskega zraka, pa meditacija ob poslušanju brenčanja čebel...
Pogosto pravim, da je vsak čebelar na neki način tudi apiterapevt, le da morda ne pozna vseh možnosti, kako lahko čebelje pridelke uporabi za dobro počutje človeka.
Če bi vas zanimala apiterapija ali kateri od čebeljih pridelkov, me z veseljem kontaktirajte za dodatne informacije ali nasvet.