Bukošek je majhna vas ob magistralni cesti Brežice - Bizeljsko z okoli stotimi redko poseljenimi hišami med travniki in njivami, ki skupaj tvorijo prijetno podobo podeželske vasice, poznane po prijaznosti in gostoljubnosti prebivalcev, Bukoščanov. Velik del ozemlja vasi pokriva gozd Dobrava. Javno življenje v Bukošku se že vse od leta 1926 vrti okoli gasilstva. Poleg osnovnih namenov obstoja gasilstva, je skozi celo zgodovino posredno opravljalo tudi mnoge druge aktivnosti na podeželju in bilo vedno gibalo razvoja celotne vasi ter združevalo vse generacije pod okrilje gasilskega doma. Vedno smo se trudili, da smo bili korak pred drugimi na področjih, kjer smo to lahko bili, saj zaradi naše majhnosti, ne moremo konkurirati večjim društvom po opremljenosti z gasilsko opremo ter tehniko. Smo pa že od nekdaj poznani kot zelo dobri prireditelji gasilskih veselic, po uspehih na gasilskih tekmovanjih, po resnem in odgovornem delu na področju protipožarnega varstva ter zaščite. Nenehno skrbimo za izobraževanje naših članov, posebno skrb pa posvečamo našemu naraščaju, ker se dobro zavedamo pomena vključevanja najmlajših v gasilske vrste. Naša zgodovina je zelo burna. Doživljali smo vzpone in tudi padce, iz katerih smo se vedno znali pobrati in iz katerih smo izvlekli kar največ izkušenj. Krize so bile skoraj vedno odraz splošnega družbenega položaja v državi. Tako sega ena takšnih v polpreteklo obdobje, konec osemdesetih in začetek devetdesetih, ko se naše, sicer, tradicionalne veselice nekaj let niso organizirale. V tem obdobju, leta 1991, ko se je rojevala naša nova država Slovenija, je naše društvo doživelo hud udarec, saj smo v osamosvojitveni vojni izgubili našega predsednika Jerneja Molana.