10/05/2026
Med vrsticami tedna … ostati v stiku s svojim poklicem
Pogosto slišim komentarje, da naj kot politik ciljam še naprej od funkcije župana. Vesel sem jih in jih jemljem kot kompliment pa vendar ob tem vedno začutim določeno mero nelagodja, ker svoje delo in politično aktivnost enostavno vidim nekoliko drugače. V lokalno politiko sem se pred 12 leti vključil iz želje bolje razumeti in sooblikovati lokalno okolje in prostor, prenašati znanja in ideje, ki so se mi zdeli razvojno relevantne in ki bi lahko izboljšali počutje ljudi v domačem mestu. Naše mesto imam resnično rad in sem na ta prostor zelo navezan, zato tudi politiko vodimo predvsem skozi prizmo spodbujanja, naklonjenosti in iskanja možnosti za razvojne korake in preboje.
Po osnovni izobrazbi sem arhitekt. Prostor, funkcionalnost, lepota in iskanje ravnotežja, skladnosti in povezanosti so nekatere izmed vrednot, ki me spremljajo in s pomočjo katerih se opredeljujem in sprejemam odločitve. Naloge, ki jih opravljam kot župan, so se mi kot arhitektu vedno zdele logične oz. me zanimale ne le iz splošnih razvojnih razlogov in notranje motivacije za vodenje in ustvarjanje, ampak tudi zaradi želje po načrtovanju, usklajevanju, oblikovanju in graditvi. In kljub temu, da se pri svojem delu vsakodnevno ukvarjam in pogovarjam predvsem z ljudmi, prej našteta načela iz svojega fokusa izgubim res redko. Občutek motivacije in veselja vsako jutro, ko hitim novim delovnim obveznostim naproti je močno povezan z željo po “gradnji” in ljubeznijo do okolja v katerem imam možnost delovati.
Ta vikend sem se udeležil vsakoletne osrednje arhitekturne konference v širši regiji, Dnevov Orisa v Zagrebu. Prisotna sta bila tudi kolega arhitekta, podžupana Ljubljane Rok Žnidaršič in Zagreba Luka Korlaet. V Evropi je kar nekaj županov in podžupanov, ko prihajajo iz arhitekturne stroke. Pogosto govorimo o mestnih arhitektih kot o profilu širšega poznavalca, usmerjevalca in odločevalca na področju arhitekture in prostora v mestu. Čeprav to zveni dobro, napredno, predstavlja ideal t.i. razsvetljenega odločevalca in se je taka praksa marsikje pokazala kot učinkovita, sam menim, da formalna ureditev tega področja oz. poklica mestnega arhitekta ni potrebna in da je prav, da se odločanje o prostoru na eni strani prepušča strokovnim kolektivom občinskih urbanistov in investicijskih ter razvojnih sodelavcev, rešitve izbira - ko je to le mogoče - z natečaji in v odprtem konkurenčnem dialogu, v premislek pa v najširšem možnem smislu vključuje tudi širšo laično javnost. Preko razprav, razgrnitev, predstavitev, delavnic, projektov taktičnega in eksperimentalnega urbanizma in podobno. Ker gre za javne odločitve, mora biti proces kar se da vključujoč in transparenten.
Arhitekt - politik lahko v lokalnem okolju predstavlja veliko dodano vrednost, sploh zaradi dobrega poznavanja prostora, tehnik in procesov, pa vendar naj njegovo delo ostaja v okviru politične imaginacije in usmeritve, povezovanja interesov, prebivalcev, gospodarstva in spodbujanja razvoja. Kljub temu, da smo kot družba nagnjeni k poosebljanju odgovornosti, za vsakim županom pa tudi za vsakim županom-arhitektom stojijo ekipe strokovnjakov, sodelavcev, pobudnikov in soglasodajalcev in noben projekt nikoli ni delo ene osebe, ampak preplet kompleksnih procesov, znanj in naporov.
Na Mestni občini Celje v tem mandatu na področju arhitekture in prostora delamo določene premike, s katerimi si želimo vzpostaviti sistem, ki bo na eni strani omogočil trajnostnejši in učinkovitejši prostorski in gospodarski razvoj, na drugi pa skozi zahtevne procese večnivojskega povezovanja strok in potreb prebivalcev postavljamo nove razvojne strategije na praktično vseh področjih - od prometa, energetike, ravnanja z vodami, programa stanovanjske gradnje, na katerega smo zelo ponosni pa do področij kulture, športa, gospodarstva in turizma, ki so s prostorom tesno povezana.
Naši napori se odražajo v prostorskih aktih - taki so poleg krovnega OPN trenutno v razvoju za novo ledeno dvorano in bazen na Hudinji, za kajakaško stezo ob Savinji, za gasilski dom in hiše v Zagradu, za stanovanjske soseske ob severni vezni cesti in na območju nekdanje vrtnarije na obeh straneh Mariborske ceste, za določena gospodarska območja ter za prostor Celjskega sejma in Sončnega parka, za katerega bo kmalu razpisan natečaj, s katerimi bomo iskali predvsem rešitve za ureditev območja v sonaravnem duhu, z obliko javnih in zelenih površin in programom, namenjenim predvsem najštevilčnejši družbeni skupini prihodnosti - starejšim.
Ob tem z veliko entuziazma razvijamo in izvajamo številne arhitekturno-gradbene projekte, kot so gradnja vrtca v Novi vasi, rekonstrukcija Kajuhovega doma in Stare Grofije, projektiramo prizidavo in rekonstrukcijo šole na Glaziji, prenovo Celjskega doma, prizidavo k garažni hiši Glazija in novogradnjo Potniškega centra s podzemno garažo. Snujemo tudi še nekaj projektov za prihodnja leta. Veliko nam pomenijo javne in zelene površine, kjer skupaj s strokovnjaki in javnostjo skušamo te narediti privlačne in okolju prijazne. Tako po zaključenih kar 15 igriščih in parkih ter nekaj cestnih in premostitvenih ureditvah v tem mandatu, nastaja projekt prenove Prešernove ulice, zaključuje se ureditev Drevesnega parka, pripravljamo se na začetek del na ureditvi Mestnega parka Golovec in snujemo nadgradnjo stadiona Olimp ter krajinsko ureditev bregov Savinje ob mestnem jedru.
Na Orisu sem z veseljem srečal številne kolege, predvsem pa primere odličnih praks prostorskih zasnov in arhitekturnih rešitev. Eden izmed naših gostiteljev je bil tudi soustanovitelji in partner v hrvaškem biroju 3LHD Marko Dabrović, ki je nedavno sodeloval tudi kot član strokovne komisije za izbiro najustreznejše rešitve za Potniški center Celje. Podobno kot slovenski član žirije Matija Bevk, ki je soavtor ljubljanskega potniškega centra, je Marko Dabrović trenutno precej zaseden z gradnjo novega avtobusnega terminala Žabica na Reki. Veliko pomeni, da lahko izkušnje arhitektov, ki se s podobnimi projekti ukvarjajo danes, v vlogi naročnika kritično vrednotimo in prenašamo v naše konkretne načrte za jutri. Veseli me, da je bil na konferenci predstavljen tudi projekt Potniškega centra Celje avtorjev arhitekturnega biroja ARGU, ki bo vključeval veliko in zelo potrebno podzemno garažno hišo ter novo avtobusno postajo. Projekt doživlja zelo pozitivne odzive slovenske in tuje stroke.
Projekt Potniškega centra Celje je ena prvih ambicioznejših prostorskih zasnov v mestu v zadnjih 20 letih. Zadnji natečaji, ki jih je občina izvedla so bili za Mestno tržnico, Celjsko kočo in Osrednjo knjižnico leta 2004 ter za Knežji dvor in Celjski grad leta 2005. Več kot 20 let mesto ni sistematično razvijalo novih večjih arhitekturnih projektov.
Leta 2004 je celjska občina izvedla tudi natečaj za ureditev Stare Cinkarne, ki je zaradi kasnejših ugotovitev o kompleksnosti stanja okolja in spremembe funkcionalnih potreb za prihodnjo rabo slabo uporaben, zato smo leta 2023 izvedli prvi mednarodni natečaj Europan, ki je prinesel raznolike rešitve, na podlagi katerih z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo danes razvijamo odlok, ki bo postal podlaga za okoljsko sanacijo in prihodnjo gospodarsko in javno rabo revitaliziranega prostora.
20 let je trajalo od gradnje zadnje stavbe Tehnopolisa ter do naslednjega koraka pri sanaciji in razvoju območja in glede na časovnico vladnega odloka bodo do končnega OPPN in možnosti za nadaljni razvoj minila še tri leta. Taki procesi trajajo, prostor je kompleksen in razvojne možnosti morajo biti v mestu razpršene in časovno razporejene, le tako je mogoče zagotoviti skladen in trajnosten razvoj. Prostor je dragocena dobrina, z njim je treba ravnati in ga načrtovati premišljeno ter brez ad hoc odločitev - trajnostnostnost je tudi sprejemanje odgovornih odločitev, takih, ki se dobro postarajo.
Na občini se zavedamo svoje odgovornosti in potencialov, ki jih za mesto lahko prinese kakovosten in strateški pristop k ravnanju s prostorom in gradnjami. Zavedamo pa se tudi omejitev, ki so predvsem na strani komplicirane in počasne državne regulative, lastnih kadrovskih in časovnih okvirov ter finančnih sredstev, ki jih lahko v nekem trenutku namenimo razvoju, ob vseh obveznih nalogah, ki jih občina opravlja.
Poleg reorganizacije dela na Oddelku za okoje in prostor, v Centru za prostorsko načrtovanje, promet in okolje, smo vzpostavili Službo za razvoj, projekte in gospodarstvo, ki je del Kabineta župana in snuje strateške rešitve in povezovanja, zlasti skozi mednarodne razvojne projekte.
Obe ekipi pripravljata kvalitetne rešitve, se trudita biti v stiku s širokim krogom deležnikov in sta izjemno aktivni, zato sem zelo ponosen na njuno delo.
Pred nekaj dnevi mi je oseba, ki jo zelo cenim in je nekdaj opravljala vodilno funkcijo v občini z nekaj skepse v glasu rekla, da pripravljamo projekte za naslednjih 30 let. Da, verjetno je to res, sploh ko vidim, da prostorske akte in projekte, ki jih je takrat zelo ambiciozna občinska ekipa snovala v začetku tisočletja, z veseljem razvijamo in zaključujemo še danes. Mesto potrebuje razvojno vizijo in konkretne projekte in vesel sem, da smo čas, ki smo ga imeli na voljo v tem mandatu, na tem področju res dobro izkoristili.
