Spomini nekaterih starejših in sedaj že pokojnih domačinov Šentjošta, pripovedujejo, da se je požarna zavest v Šentjoštu oblikovala že pred prvo svetovno vojno in vodila v nabavo treh bergljevk in več veder. Za uradni začetek gasilstva v Šentjoštu, pa se šteje datum 25. 9. 1957. Takrat je na pobudo Leskovec Franca, ustanovno listino podpisalo 10 mož: Leskovec Franc, Droftina Ivan, Kavčič Stanko, Malovrh Adolf, Šubic Ivan, Dolinar Leopold, Oblak Janko, Jesenko Jože, Maček Jakob in Košir Matevž. Društvo je bilo tako ustanovljeno. Prva štiri leta je društvo delovalo kot gasilka četa v sklopu gasilskega društva Polhov Gradec in Horjul. Povsem smo se osamosvojili leta 1962. Društvo seveda ni moglo opravljat svojega dela brez orodja. Leta 1960 je bila tako kupljena prva motorna brizgalna, 300 litrska SAVICA, sosednja društva pa so darovala nekaj rabljenega orodja in opreme. To je bila velika pridobitev za društvo, ki je začelo tako rekoč iz nič. Prvi tečaj za izprašene gasilce, je bil organiziran leta 1962. Tečaj je uspešno opravilo 34 mož, fantov in deklet. Tri leta pozneje (1965) je naše društvo samostojno organiziralo tečaj za izprašane gasilce v Butajnovi, pet naših članov pa je opravilo tečaj za nižje gasilske častnike v gasilski brigadi Ljubljana. To so bili prvi izobraženi kadri našega društva, ki so nato svoje znanje in izkušnje prenašali naprej na svoje naslednike. Seveda, pa se je izobraževanja članstva v veliki meri vršilo ves čas obstoja društva. Z vsakim letom smo imeli več orodja. V letu 1963 smo s pomočjo OGZ Ljubljana – Vič – Rudnik kupili nove delovne obleke, pasove in čelade. Za prevoz motorne črpalke in orodja je nastala potreba po prikolici. To so napravili sami člani društva brezplačno v letu 1966. Po velikem požaru v Potoku leta 1967 smo uvideli, da je nujna potrebna močnejša motorna brizgalna. Tako smo 600 litrsko malo rabljeno motorno črpalko ROSENBAUER kupili leta 1971. V tem obdobju je bila nabavljena električna sirena, prebivalci Butajnove in Planine pa so se odločili, da ustanovijo svoje društvo. Prej so sodelovali v sklopu našega društva. V letu 1972 smo razvili svoj prvi prapor, leto za tem je bil pridobljen prvi gasilski avto IMV 1600 – gasilec super – B. Požarna varnost je narekovala potrebo po večji motorni brizgalni in zato smo leta 1975 s pomočjo OGG Ljubljana – Vič – Rudnik pridobili za tisti čas sodobno, 800 litrsko MB ROSENBAUER, ki je še vedno v društvu. Leta 1979 smo kombi IMV 1600, zamenjali za rabljen TAM 2000 in poškodovan kombi IMV 1600. Ker je garaža postala premajhna, se je k gasilskemu domu dogradil prizidek za novo garažo, ki je bila v uporabo predana leta 1987. S pomočjo gasilske zveze Ljubljana Vič – Rudnik je bilo v letu 1987 nabavljeno novo orodno vozilo TAM 80 T5, ki je zamenjalo starega »tamčka« in je še vedno v uporabi.
Člani pa niso dolgo mirovali. Sklep občnega zbora leta 1989 je bil, da se stari del gasilskega doma adaptira in prilagodi današnjim potrebam. Akcija je stekla in bila izvršena leta 1992. Takrat je bil dom na zunaj dograjen in blagoslovljen. Les so darovali vaščani, delo in prevoze so opravili gasilski člani brezplačno. Pročelje gasilskega doma pa je dobilo fresko gasilskega Florijana, delo Marka Kavčiča. Leta 1993, smo dobili traktorsko cisterno CREINA – 3200, od občinske GZ Ljubljana Vič – Rudnik. Jeseni leta 1997 smo z lastnimi sredstvi nabavili poškodovan kamion – vlačilec MB 16/35, katerega so člani društva brezplačno preuredili vse do izdelave nadgradnje, ki je bila dokončana leta 1999 v mariborskem podjetju Varkar. Pridobili smo GVC16/50, katero je bilo slavnostno sprejeto in predano v uporabo še v istem letu. Finančno smo investicijo zaključili z 65% samoprispevkom in 35% prispevkom GZ Dolomiti. Ob petdesetletnici društva, leta 2007, smo v društvu razvili nov prapor, saj je staremu poznalo,da je prenesel precej parad in drugih svečanih prireditev.
Še naprej pa se je dograjeval gasilski dom. Leta 2007 so bili dokončno preurejeni prostori nad garažo. Pridobili smo novo večjo dvorano, novo kuhinjo in eno večnamensko sobo. Leta 2011, pa je dom dobil trenutno podobo. Zamenjala se je strešna kritina in dvignil del strehe nad starim delom doma, zelenico pred domom pa je s pomočjo občine zamenjala asfaltna ploščad, ki sedaj služi za parkirišče. Z aktivnim tekmovanjem se je društvo začelo ukvarjati leta 1973, in te aktivnosti so se obdržale do današnjega časa. Lahko se pohvalimo z dokaj uspešnimi rezultati, tudi na nivoju državnih tekmovanj. Še posebej dobri so rezultati zadnja leta, med drugim so bili mladinci leta 2010 državni podprvaki, še večji uspeh pa so dosegli člani A leta 2012, saj so postali državni prvaki v svoji kategoriji. letih so člani društva opravili kar precej intervencij, tako v domačem okolišu, kakor tudi v soseščini. Nenazadnje so bili ravno požari povod za ustanovitev društva. Ne glede na napredek društva in gasilstva na splošno, tako v opremljenosti kot številčnosti, je prioriteta in namen društva še vedno enaka kot ob ustanovitvi; zagotavljati požarno varnost in izvajati požarno preventivo. Glede na vse bi lahko rekli da nam je to uspevalo in prepričani smo da nam bo še naprej.
