maj 1925 je dan ustanovitve Gasilskega društva Gerlinci. Lepega majskega dne se je pri Metlni (Flegarjevih) na dvorišču zbralo 37 možakarjev iz naše vasi, in kot piše na prvi strani matične knjige so ''društvo nastavili''. septembra so imeli imeli ustanovitveno slovesnost, ''Gründungsfest''. Vaška skupnost je že prej razpolagala z enoosno ročno brizgalno, vendar organiziranega vartsva v vasi vse do takrat ni bilo. Na pobudo ''Metlnovega Števeka (Flegar Štefana) je bilo ustanovljeno gasilsko društvo. K društvu je takoj pristopilo precejšnje število vaščanov. Kmalu po ustanovitvi društva so se srečali s prvimi težavami, saj je že nekaj let po ustanovitvi prišlo do nesoglasij in precej članov je iz društva izstopilo. V prvi matični knjigi so listi so listi z imeni članov izstrgani, tako da ni možno točno ugotoviti imen vseh ustanovnih članov. Po popolnih dokumentih iz leta 1931; ''Imetnik rednih članov - Imenik podpornih članov - Inventarni izkaz'' ter pričevanju ustanovnih članov, je znanih 20 ustanovnih članov. Tistega časa je bilo kar precej požarov. Precej so jih zanetile strele, nekaj pa jih je bilo po predvidevanjih tudi podtaknjenih. Po pričevanju ustanovnega člana Jurija Gomboca je bilo najbolj žalostno v letih takoj po ustanovitvi, ko je strela hkrati udarila na dveh mestih. Pri Đozeki so gasili in reševali, pri Žužleki pa je vse pogorelo. Ob požarih je vedno primanjkovalo vode za gašenje, zato so že takrat organizirali izkope za gasilne mlake. junija leta 1933 ustanovili ''Društvo vaške samopomoči'', ki deluje še danes. Gasilsko društvo je novega zagona dobilo, ko je mesto načelnika (predsednika) prevzel Anton Gomboc (Kolmankov Tonek). To je bilo leta 1936. V gasilske vrste je vstopil tudi takratni šolski upravitelj Fettich in učitelj Zajec. Začele so se priprave za izgradnjo gasilskega doma. V materialu je največ prispeval Jožef Haužar (1000 kosov opeke). Dom so postavili v centru vasi v bližini kapele. Slavnostno so ga predali svojemu namenu leta 1940. Sodelovanje z sosednjimi gasilci iz Avstrije je bilo zelo dobro že v tistih časih. Ob požarih na naši strani so skoraj zmeraj pomagali tudi gasilci iz Avstrije. Ob velikem požaru v Pöltenu pa je pomagalo gasiti tudi mnogo Gerlinčanov. Leta 1943 je bil v zaselku Vestergomba veliki požar, ko je gorelo pri Šandori in Kozelini. Pomagati so želeli tudi gasilci iz Avstrije, vendar jim Madžari niso dovolili prestopiti meje. Vojna je pustila svoje sledi. Med vojno in predvsem po koncu le-te se je izgubilo veliko dokumentov. Ruski vojaki so zlasti iskali dokumente, ki so ''dišali'' po madžarščini ali nemščini. Mnogi vaščani so zato dokumente in fotografije uničili iz strahu. Po koncu vojne je društvo zamrlo. Mladi so bili v vojski, starejši pa tudi niso kazali posebne volje za delo v gasilstvu, predvsem ne za delo v operativni desetini. Ponoven zagon v delu je društvo doživelo po letu 1953, verjetno tudi zaradi največjega požarara, kar jih pomnijo v Gerlincih. Na velikonočni petek 1953 je izbruhnil požar pri Đozeki, ki ga je močan veter razširil še na Prelcove in Haužarovo klet. Z velikimi napori se je rešila Petrova klet. Pri tem požaru je pomagalo mnogo gasilcev iz bližnje in daljne okolice. Pri reševanju so se štirje domači gasilci poškodovali (opekline).
1953 si začeli z navozom gramoza za izgradnjo prvega gasilnega bazena. Dokončno so ga zgradili leta 1955 (pri Pintari). Gradila se je cesta skozi vas in opravljena je bila elektrifikacija. Leta 1956 so svoj gasilski dom generalno obnovili. Tega leta so se sektorskih vaj udeležili z moško, žensko in pionirsko desetino. Ročna brizgalna in pomanjkanje vode v poletnih mesecih nista dajala občutka požarne varnosti. Gasilci so začeli razmišljati o nabavi motorne brizgalne. Prve aktivnosti v tej smeri so stekle 1958. Vsako gospodinjstvo naj bo glede na gospodarsko sposobnost prispevalo določen delež. Večina vaščanov se je temu pozivu gasilcev odzvala.
28. avgusta leta 1960 je bil za Gerlinčane veliki dan, saj so proslavili 35. obletnico delovanja društva in hkrati prevzeli prvo motorno brizgalno ''Savica''. Leta 1965 so bili v vasi trije požari, dvakrat so pa gasilci pomagali v Ropoči. Ugotavljali so, da je motorna brizgalna ''Savica'' mnogo preslaba za naše hribovito področje. Po krajših pripravah so leta 1968 kupili 600-litrsko motorno brizgalno ''Ziegler''. Skrbeli so za izobraževanje in usposabljanje svojega članstva, tako je istega leta opravilo 15 članov tečaj za izprašanega gasilca. Naslednja pridobitev naših gasilcev je bil društveni prapor, ki so ga razvili 19. Avgusta 1970. Na svečanosti je bilo mnogo gasilcev, precej tudi iz sosednje Avstrije. Prapor krasi 13 trakov in 53 zlatih žebljičkov. Splošnemu razvoju so sledili tudi gasilci, saj so nabavili električno sireno. Konjska vprega s katero so vozili gasilsko opremo (največ je vozil Petrov Sepek) ni bila najbolj učinkovita za posredovanje na požariščih. Konjsko vprego je nato zamenjal traktor, vendar tudi to več ni bilo najbolj primerno. Nekatera društva v okolici so že imela orodni avtomobil. Želja po tem je bila zelo velika, vendar denarja za nakup ni bilo. Potrebno si je bilo omisliti prireditve, ki bi prinesle čimveč denarja. Cela va je pripravila tretje ''Borovo gostüvanje''. Celoten izkupiček s te prireditve je bil namenjeni za nakup orodnega avtomobila ''TAM 2001''. Svečano so ga prevzeli v septembru leta 1974.
50. obletnice zaradi stagnacije dela v društvu niso proslavili leta 1975, pač pa leto dni pozneje. Tega leta je v društvo vstopilo večje število mlajših članov, ki so opravili tudi izpit za izprašanega gasilca. Ti člani še danes tvorijo hrbtenico društva. Nabavili so tudi delovne uniforme. Mladi gasilci so pridno vadili in se udeleževali raznih tekmovanj. Svoj prvi pokal je naše društvo osvojilo leta 1978 na tekmovanju v Avstriji. V društvu je prišlo do nove volje za skupno delo. Po dolgem času se je zopet formirala pionirska desetina. Izkazalo se je, da tudi ta motorna brizgalna s katero so razpolagali, ni bila dovolj močna za naš hriboviti teren. Čeprav ni bilo denarja, so se leta 1983 odločili, da se kupi večja brizgalna. Pri tem je s kreditom pomagala Lovska družina Cankova. Svečani prevzem nove 800-litrske brizgalne je bil v maju leta 1984. Tega leta je bila v orodno vozilo vgrajena radijska postaja. Da je gasilstvo še kako potrebno so spoznali vaščani po posredovanju pri dveh večjih požarih. V vrste gasilcev je pristopalo vse več ljudi. Na pregledu društva v letu 1985 je sodelovalo 5 desetin. 60. obletnica ustanovitve društva se je proslavila 19. maja 1985. Prireditev v stari šoli je bila dobro obiskana. Iskale so se nove možnosti za lokacijo gasilskega doma in viri financiranja. Gasilci so zadnjo nedeljo v oktobru leta 1985, pripravili prireditev ''Praznik mošta, vina in kostanjev'', ki je s svojo vsebino bazirala na naravnih danostih kraja. Prireditev je postala tradicionalna.
Želja po novem skupnem domu je počasi dobivala konkretnejše oblike. Takrat je bila zelo velika inflacija, zato je bilo potrebno denar hitro spremeniti v trajnejšo vrednost. Že od leta 1984 seje za zaslužen denar sproti kupoval gradbeni material. Z željo je zorela tudi volja in gradnja vaško-gasilskega doma je za gasilce postala prioriteta. Pridobila se je potrebna dokumentacija. V zvezi z novim domom je bila prva večja delovna akcija v januarju 1985. Pristopilo se je k zbiranju lesa za ostrešje. Štiri ekipe so na vseh koncih vasi hkrati začele z žaganjem. Skoraj vsak vaščan je prispeval po eno drevo. Za društvo je zgodovinskega pomena članski sestanek, ki je bil 30. julija 1986. Udeležilo se ga je 37 članov društva. Na dnevnem redu je bila samo ena točka in to o gradnji vaško-gasilskega doma. Sprejet je bil sklep, da se bo 2. avgusta začelo z izgradnjo in da mora biti zgradba pod streho do konca meseca. Najprej je bilo potrebno porušiti avtomobilsko garažo. Močan betonski temelj garaže je bil nepremagljiv za navadne krampe in lopate. Možakarji niso popustili, v beton so navrtali luknjo in jo napolnili z eksplozivom. V nedeljo zjutraj je močna eksplozija raznesla temelj in prebudila celotno vas, ter ljudi povabila k nadaljnjemu delu. Čeprav je bila nedelja se je delalo cel dan. V teh dneh je bilo med ljudmi čutiti neverjetno složnost in voljo do dela, saj je bilo gradbišče nepretrgoma odprto do 30. Bili so dnevi, ko je na gradbišču delali čez 50 ljudi. Tako kot je bilo dogovorjeno je bila nova zgradba vaško-gasilskega doma 30. avgusta pod streho. Prva prireditev v novem domu je bila svečana otvoritev nove asfaltne ceste leta 1987. Dom je bil svečano prevzet 11. septembra 1988. Vrata v novi skupni dom sta svečano odprla ustanovna člana PGD Gerlinci Franc Durič in Jurij Gomboc. Naslednja investicija je bila cisterna. Oskrba z vodo, je bila že od nekdaj pereč problem. Ob pomoči občinske gasilske zveze Murska Sobota, so denar prispevali tudi gasilci in vaščani Gerlinec. Avtocisterna s 5000 litri je bila predana svojemu namenu 25. junija 1989. Investiralo se je še v različno orodje in opremo ter okolico. Leta 1996 smo kupi orodno vozilo znamke Iveco. Ob 80-letnici delovanja društva sta bila gasilski dom in njegova okolica prenovljena in urejena. Nekaj let kasneje je bila zamenjana streha doma. Zadnja večja investicija sega v leto 2013, ko smo od PGD Murska Sobota, kupili rabljeno, 6000-tisoč litrsko cisterno znamke TAM. Danes smo zadovoljivo opremljeni. Veliki poudarek je dan tudi usposabljanju članstva. Redka so gasilska društva, ki se lahko pohvalijo s tako čudovito vitrino z mnogimi pokali in priznanji. Vsi veliki dosežki gasilskega društva v teh letih so bili možni predvsem zato, ker so gasilci imeli vedno močno podporo med vaščani. Sodelovanje, razumevanje in jasno postavljeni cilji so garant za nadaljnje uspešno delo. Danes v aktivno deluje pet desetin in sicer: pionirska ekipa, članice, člani A, člani B in veteranska desetina. (Povzeto po: Bilten 70 let GD Gerlinci, 1995).
