Ob pomembnem geografskem položaju na Dravskem polju, kjer si podajata roko obdelana kmetijska zemljišča in razprostirajoči se gozdovi na vzhodnem delu občine, se v slednjem skrivata naselje Kidričevo, sedež občine Kidričevo. Izven gozdov, v južnem in jugozahodnem delu občine so naselja z značilno tipično panonsko poselitvijo. Zgodovina naših krajev od 1915 priča o gradnji rezervnih vojaških boln
išnic in taborišču za vojne ujetnike, zatočiščih beguncev s Primorske in Istre, ki so se vračali iz Avstrije v letu 1918. O naselitvi ruskih beguncev v Strnišču v času od 1920 do 1922- dveh kadetskih korpusov, donskem in krimskem, ki sta bila ustanovljena 1920 na Jalti, z namenom vzgajanja in šolanja gojencev za vojaške akademije. Neposredno po vojni pa je kraj doživel ponovno transformacijo. Taborišče Strnišče je prešlo pod upravo notranje varnosti, le- ta pa je tukaj zapirala politične zapornike, sodelavce okupatorja ter vojne ujetnike. Leta 1946 je bilo taborišče ukinjeno, barake so razstavili. Nekje 30 let pozneje, po letu 1954, ko je bil zgrajen objekt za proizvodnjo glinice in elektrolize se je pričela modernizacija proizvodnje v tovarni, sledila je ustavitev proizvodnje metalurške glinice in proizvodnje v elektrolizi A. Orjaški dimnik je bil porušen 1996 leta. V občini Kidričevo pa ne manjka številnih krajevnih znamenitostmi, naravnih ali znamenitosti kulturne dediščine. Cerkev Marijinega vnebovzetja v Cirkovcah, poznogotska cerkev sv. Kunigunde v Kungoti pri Ptuju, župna cerkev sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju z ladjo iz leta 1662 in cerkev iz 17. Antona Padovanskega v Mihovcih. Slednje so povezane s sakralno arhitekturo in umetnostjo. Med najkvalitetnejše graščine svoje vrste je takrat na Slovenskem je sodil tudi uničen grad Ravno polje.
