O tem dogodku se je ohranil originalni zapis, ki ga društvo hrani v svojih arhivih. Kot drugo najstarejše društvo v GZ Ilirska Bistrica nepretrgoma deluje že 112 let. Zavest o zavednosti in pripadnosti društvu so člani izkazali tudi s tem, da je društvo kljubovalo tako grozotam prve in druge svetovne vojne, načrtni deportaciji prebivalcev vasi v druge kraje (na Reki je delovala celo gasilska četa
sestavljena iz članov PGD Knežak) ter spremembam političnih sistemov. Na sedanjih generacijah pa je, da negujemo in nadaljujemo to lepo in plemenito dejavnost. Kot vsak začetek, tudi začetki PGD Knežak niso bili lahki. Pestili so jih pomanjkanja opreme, neprimerni prostori ter premalo usposobljenega kadra. S svojo zagnanostjo so to uspešno reševali. V starih zapisih je napisano, da so celo s prodajo kmetijskih pridelkov pridobili kar nekaj finančnih sredstev za nakup opreme. Kljub temu se je stanje le postopoma izboljševalo. Do vidnejših prelomnih dogodkov je prišlo v 30. letih prejšnjega stoletja s postavitvijo prvega gasilskega doma z borno opremo in 30 m visokim gasilskim stolpom. Žal je druga svetovna vojna zelo okrnila delovanje in tako je šele v 70 letih prejšnjega stoletja, s preureditvijo stare italijanske osnovne šole v gasilki dom, prišlo do izboljšanja stanja. Prihod nove opreme in povečanje članstva v 80 letih je narekovalo večjo potrebo po delovnih površinah in tako se je v tem času začelo z izgradnjo dodatnih prostorov in pridobitvijo rabljenega vozila za prevoz moštva. Temu bi lahko rekli tudi začetek intenzivnega razvoja in rasti društva, ki se nadaljuje še danes. Leta 1990 je društvo prevzelo v uporabo prvo novo vozilo UAZ, ki je bilo skromno predelano v gasilske namene. Prej je društvo vedno razpolagalo z rabljenim vozili in zaradi tega večkrat tudi manj primernimi. Nenehen razvoj na področju gasilstva je kar sam narekoval obnovo tako vozil in opreme. Društvo je sredi 90 let z lastnimi sredstvi nabavilo prvo manjše pick-up vozilo Toyota in ga preuredilo v GVGP-1 ter pridobilo večje vozilo TAM za potrebe GVGP-2. S tem se je operativna sposobnost društva močno povečala. Nemirna gasilska kri in želja po nadaljevanju razvoja, pa so člane društva gnale naprej. Kljub šibki finančni situaciji, se je društvo leta 2005 odločilo za nakup prvega novega gasilskega kamiona GVC 16/25. To je bila prav gotovo prelomnica za prihodnje investicije v gasilska vozila, opremo in v objekte, ki zagotavljajo in izboljšujejo uspešno delovanje društva. O drznosti te odločitve priča tudi dejstvo, da je vozilo prišlo v uporabo šele leta 2007, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Istočasno s tem je GZ Ilirska Bistrica skupaj z Občino Ilirska Bistrica sprejela prvi sedemletni plan opremljanja gasilskih društev s osnovnimi gasilskimi vozili in opremo. Društvo je tako že leta 2008 nabavilo sodobno vozilo za prevoz moštva Volkswagen in ga predelalo v GVM-1 ter konec leta 2011 še terensko vozilo pick-up Ford in ga nadgradilo v GVGP-1 (v uporabo je bil predan leta 2012). Stara, iztrošena vozila je društvo odprodalo zainteresiranim prevzemnikom. Širitev voznega parka je povzročila tudi močno prostorsko stisko in prisilila društvo k iskanju rešitve. Tako se je glede na dane razmere kar sama ponudila rešitev. Star objekt poleg obstoječega gasilskega doma, ki ga je uničil zob časa, je postal občinska last. Na osnovi dogovorov z občino Ilirska Bistrica kot lastnico zemljišča je društvo podpisalo najemno pogodbo za 99 let, pod pogojem, da v roku 5 let prične z novogradnjo. To je bila drzna in pogumna poteza. Projekt novogradnje, ki je bil začet leta 2013, bi radi zaključili v letu 2016. S tem bodo izboljšani in zagotovljeni pogoji za nadaljnje delovanje, kakor tudi zagotovljeni prostori za vozilo, katero naj bi v PGD Knežak, po sprejeti strategiji razvoja gasilstva v občini Ilirska Bistrica, pripeljali v letu 2017. Da smo gasilci res v službi pomoči potrebnim, smo v preteklosti dokazali že velikokrat. Prav gotovo pa v tem izstopa leto 2014, ko so naše področje zajel najprej žled, konec leta pa še poplave. Tako so gasilci in gasilke našega društva poleg ostalih intervencij samo pri teh dveh naravnih nesrečah delovali skupno kar 31 dni 24 ur dnevno, kar pa brez visoke gasilske zavesti članov ne bi bilo mogoče. V PGD Knežak smo ponosni tudi na dva prejemnika najvišjega gasilskega priznanja - priznanja Matevža Haceta. Prejela sta ga Peter Tomšič (2007) in Joža Kastelic (2010), kar nedvomno dokazuje, da se požrtvovalno in zavzeto delo naših članov vidi tudi izven občinskih meja. Skozi vsa leta delovanje so vodstvene strukture sprejemale napredne in pogumne odločitve. Vsem gre zahvala, da je danes društvo na tako visoki stopnji razvitosti in dejavnosti, tako v domačem okolju, kakor tudi širše. Brez neprestane podpore vodstva in nudenja možnosti za izobraževanje članov, društvo doseženega ne bi moglo doseči. Hkrati pa je to velika obveznosti za sedanje in prihodnje generacije, da bodo nadaljevale z razvojem v tej smeri in s tem omogočale nadaljnjo rast prostovoljnega gasilskega društva Knežak.
