CTRP KRANJ - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

CTRP KRANJ - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj Smo neprofitni razvojni zavod, ki nudi strokovno in organizacijsko podporo razvojnim in družbenim pobudam, ki spodbujajo trajnostni razvoj na Gorenjskem.

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj (CTRP Kranj) je neprofitni razvojni zavod, ki je bil ustanovljen januarja 2003 na pobudo sedmih ustanoviteljskih organizacij, med katerimi so predstavniki javnega sektorja, razvojne organizacije, neprofitne organizacije ter združenja. Namen CTRP Kranj je, da nudi strokovno ter organizacijsko podporo razvojnim in družbenim pobudam, ki spodbujajo gospodars

ko, socialno, okoljsko in kulturno trajnosten razvoj na Gorenjskem. Glavni cilji delovanja Centra so:

okrepiti podjetniško aktivnost na podeželju s kreativno in trajnostno rabo lokalnih naravnih virov in človeških virov ter tako zagotoviti nova kvalitetna delavna mesta. Pri tem ima osrednjo vlogo socialno, kulturno in okoljsko odgovorno poslovanje;
razvijati in uvajati trajnostne življenjske vzorce med različnimi skupinami prebivalstva (zdrava lokalna prehrana, trajnostna potrošnja, uporaba naravne gradnje z regionalnimi arhitekturnimi vzorci, ponovna uporaba materialov, odpadkov, samooskrba, …);
aktivirati neizkoriščene naravne in človeške potenciale na podeželju (za sonaravni turizem, domače obrti, na področju varovanja zdravja, naravne kmetijske prakse);
ohraniti oz. okrepiti ter nadgraditi družbeno kvaliteto življenja na podeželju, avtohtono kulturno identiteto (tradicionalna znanja, veščine in običaji), medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje;
spodbuditi trajnostno rabo naravnih virov in tehnik za ohranjanje kvalitete okolja in narave (rastlinske čistilne naprave, uporaba naravnih materialov, tehnologij, …);
okrepiti zavedanje in znanja o več funkcionalni vlogi podeželja ter sodobnih oz. konkretnih izzivih podeželja, tudi s spodbujanjem raziskovalne dejavnosti;
spodbujati lokalno, regionalno, nacionalno in mednarodno sodelovanje ter povezovanje s podobnimi organizacijami/iniciativami ter prenos dobrih praks. Glavna področja delovanja so:

razvoj trajnostnega in kreativnega malega podjetništva ter zaposlovanja na podeželju;
razvoj trajnostnega turizma na podeželju in na (zavarovanih) območjih narave;
lokalna sonaravna prehranska oskrba in zdrava prehrana;
učinkovita in sonaravna raba lokalnih virov in energije (les, vode, …) za razvoj in v potrošnji (naravne gradnje, obnovljivi viri energije, lokalni pridelki, …);
ohranjanje ter sonaravno aktiviranje naravne dediščine;
ohranjanje ter kreativna razvojna uporaba snovne in nesnovne kulturne dediščine (stavbe, običaji, tradicionalni in poustvarjeni predmeti, …)
trajnostna mobilnost;
naravne oz. sonaravne tehnike varovanja okolja (rastlinske čistilne naprave, uporaba naravnih materialov in sredstev, …);
izobraževanje in ozaveščanje o različnih vidikih trajnostnega razvoja (pomen ohranjanja narave in okolja, kvaliteta življenja na podeželju, …). Glavne aktivnosti so:

pomoč oz. sodelovanje v pripravi ter izvedbi projektov ali posameznih aktivnosti za trajnostni razvoj na pobudo lokalnih skupnosti, društev, posameznikov, podjetij, institucij ter tujih partnerjev;
priprava in izvedba lastnih posameznih aktivnosti ali celovitih projektov za trajnostni razvoj (izobraževanja, dogodki, akcije ozaveščanja, projekti, …);
prepoznavanje družbenih ter gospodarskih pobud med lokalnimi akterji (občine, društva, posamezniki, podjetja) ter njihovo povezovanje v močne skupne projekte za trajnostni razvoj podeželja;
oblikovanje idej in predlogov v projekte za pridobivanje sredstev z razpisov za nacionalna in evropska sredstva ter zasebno-podjetniška sredstva;
pridobivanje novih znanj, izkušenj in dobrih praks s področij sonaravnega gospodarjenja ter izrabe naravnih virov za akterje na Gorenjskem in v Sloveniji oz. njihova uporaba;
izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva ter razvojnih akterjev o vseh vidikih in področij trajnostnega razvoja;
povezovanje in usklajevanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in tujini za uspešnejše in učinkovitejše doseganje ciljev.

📣🥦🫛🫜V ODDAJI DOBRO JUTRI JE ALEŠ FISTER Z EKOLOŠKE KMETIJE PORTA POKAZAL DEL ODGOVORA, ZAKAJ JE PREHRANSKA OSKRBA NAS IN...
24/04/2026

📣🥦🫛🫜V ODDAJI DOBRO JUTRI JE ALEŠ FISTER Z EKOLOŠKE KMETIJE PORTA POKAZAL DEL ODGOVORA, ZAKAJ JE PREHRANSKA OSKRBA NAS IN CELOTNE SLOVENIJE MOŽNA Z ZDRAVO, EKOLOŠKO PRIDELANO ZELENJAVO🥦🫛🫜

👩‍🌾🌱💪 KLJUČ DO TEGA JE V DOBREM POZNAVANJU IN SPOŠTOVANJU CELOTNEGA OKOLJA PRIDELAVE, V PRVI VRSTI NARAVNO VITALNIH KMETIJSKIH TAL. TO JE TUDI ENO OSNOVNIH NAČEL EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA.

Poglejte si kakšna znanja glede ekološke priprave tal, sajenja in samega gojenja je Aleš delil z gledalci oz. vrtičkarji iz vse Slovenije na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175215812

Aleš Fister oz. ekološka kmetija Porta iz Ovsiš je sicer članica zadruge ekoloških pridelovalce Ajdna, ki s svojimi pridelki in izdelki oskrbujejo ne le posamične potrošnike (npr. na tržnicah), ampak tudi več šol in vrtcev na Gorenjskem.

Veseli nas, da smo v našem Centru sodelovali pri organizaciji organizacije.. malce pa tudi pri sami pridelavi 😊Še eno dobro sodelovanje z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS) in njenimi člani.

Iskrena hvala novinarki Tanji Postružnik Koren in njeni ekipi iz oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija za izredno kvalitetno sodelovanje 🫶

🎯🔍📢RAZVESELJIVE NOVICE S CELOLETNEGA SPREMLJANJA PTIC  OB REKI SAVI MED KRANJEM IN TRBOJAMI  (2.DEL): 🐦🦆🐦‍⬛🦅🦉🦢RAZNOVRSTN...
15/04/2026

🎯🔍📢RAZVESELJIVE NOVICE S CELOLETNEGA SPREMLJANJA PTIC OB REKI SAVI MED KRANJEM IN TRBOJAMI (2.DEL):
🐦🦆🐦‍⬛🦅🦉🦢

RAZNOVRSTNOST PTIC SE OHRANJA IN BOGATI….Spoznavajmo jih, a tudi varujmo!

Enako kot v letu 2006, je tudi v letih 2025/2026 najštevilčnejša vrsta mlakarica, ki pa predstavlja skoraj pol manj vseh opazovanih ptic (26 %) v primerjavi s prejšnjim obdobjem (48 %). Leta 2006 je več kot 5 % vseh preštetih ptic doseglo 5 vrst, poleg mlakarice še mali ponirek, čopasti ponirek, veliki žagar in čopasta črnica. V letih 2025/2026 so več kot 5 % vseh ptic prešteli pri 6 vrstah, ob mlakarici še pri rumenonogem galebu, čopasti črnici, velikem žagarju, sivem galebu in kreheljcu.
Ker so mnoge vrste ptic pozimi precej številčnejše kot poleti, je možno, da se bo do poletja seznam najštevilčnejših vrst še spremenil. Kljub temu pa že sedaj lahko rečemo, da je precejšnja razlika pri malem ponirku, ki je bil v letu 2006 opazovan predvsem pozimi, in pri rumenonogem galebu, ki je bil opazovan predvsem poleti.
Ob tokratnem opazovanju ptic so v DOPPS, skupaj z naključnimi opazovanji od avgusta 2025 do konca marca 2026 na širšem območju reke Save med Kranjem in HE Mavčiče našteli kar 185 vrst ptic. Med izborom ptic, ki jih tokrat še posebej podrobno spremljajo, so kar 4 vrste opazovali v vseh obiskih na 10-dni, med tem ko leta 2006 ni bilo nobene take. Med petimi najpogosteje opazovanimi vrstami so tri iste kot leta 2006 (mlakarica, labod grbec in čopasti ponirek), medtem ko sta lisko in malega ponirka tokrat zamenjala rumenonogi galeb in veliki žagar.
Poleg vodnih ptic, ki jih opazovanje beleži redno in podrobno, so opazovalci srečali številne druge vrste gozda in naselij. Gre pretežno za ptice pevke (sinice, vrane, drozge, ščinkavce, listnice, vrabce, ...), pa tudi za ujede (kanja, skobec, ...), sokole (postovka), golobe (domači golob, grivar, turška grlica) in detle (veliki detel, črna žolna).
Letos smo že dodobra vkorakali v gnezditveno sezono, ki je za ptice najbolj občutljivi del leta, ki lahko v primeru motenj gnezdenje tudi opustijo. Še najbolj občutljivi deli območja verjetno ležijo v soteskah, kjer si v luknjah gnezda pripravijo predvsem veliki žagarji. Zato je še posebej pomembno, da mirni deli Save res ostanejo mirni.
Tako domačini kot obiskovalci imamo srečo, da lahko spoznavamo tako veliko pestrost ptičjih ''občanov'' občine Šenčur in občine Kranj. A bodimo tudi pozorni na pomembne trenutke v njihovem življenjskem ciklusu. V gnezditvenem času to pomeni še dodatno obzirnost v predelih, ki so za gnezdenje in mladiče najbolj pomembni

Pripravljeno po zapisu glede poteka monitoringa ptic med Kranjem in HE Mavčiče s strani Dejana Bordjana, koordinatorja monitoringa pri DOPPS

Vse fotografije ptic: Fotoarhiv DOPPS

Aktivnost je del projekta SAVA - RIBE IN NARAVA, ki je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 – 2027.

🎯🔍📢RAZVESELJIVE NOVICE S CELOLETNEGA SPREMLJANJA PTIC  OB REKI SAVI MED KRANJEM IN TRBOJAMI  (1.DEL): 🐦🦆🐦‍⬛🦅🦉🦢RAZNOVRSTN...
15/04/2026

🎯🔍📢RAZVESELJIVE NOVICE S CELOLETNEGA SPREMLJANJA PTIC OB REKI SAVI MED KRANJEM IN TRBOJAMI (1.DEL):
🐦🦆🐦‍⬛🦅🦉🦢RAZNOVRSTNOST PTIC SE OHRANJA IN BOGATI….Spoznavajmo jih, a tudi varujmo

Širše območje reke Save med Kranjem ter Trbojami in Mavčičami je že dolgo znano po pestri naravi, med drugim tudi po številnih vrstah ptic. Izgradnja HE Mavčiče leta 1986 je sicer povzročila izginotje ali zmanjšanje predstavnikov nekaterih vrst, a je hkrati omogočila prihod drugih, predvsem vrst vezanih na jezerske vodne površine. Med slednjimi ima posebno mesto veliki žagar, za katerega je bilo prvo gnezdenje v Sloveniji zabeleženo prav na Trbojskem jezeru.

V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so doslej izvedli dvoje celoletnih rednih in usmerjenih serij opazovanj (monitoringov) ptic na tem območju. Prvič v obdobju 2006-2007 v projektu JEZERO, drugo pa poteka od poletja 2025. Oba monitoringa sta del projektov v koordinaciji Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj ter s sodelovanjem Občine Šenčur in Mestne občine Kranj. Trenutno poteka v okviru projekta SAVA – RIBE IN NARAVA, ki se izvaja kot del LAS Gorenjske ribe.

Po več kot pol leta trajajočem trenutnem monitoringu lahko njegove rezultate že primerjamo s tistim izpred 20 let, in primerjava je vsekakor pozitivna in spodbudna. Ob prvem opazovanju je bilo v celem letu popisa zabeleženih 128 vrst, od tega 35 vodnih. Nobena vrsta ni bila zabeležena v vseh popisih, predvsem ker je pozimi območje v celoti zamrznilo. Na polovici tokratnih popisov so doslej prav tako zabeležili 35 vrst vodnih ptic. Še pet pa so jih v istem obdobju opazili naključno izven popisov.

Do leta 2026 so v DOPPS skupnemu seznamu dodali še nekaj vrst. Skupaj z naključnimi opazovanji in z vsemi opazovanji v vmesnem obdobju, so bili do konca marca 2026 že pri številki 185 vrst na širšem območju. Nekaj dodatnih vrst je sicer tudi zaradi večjega območja, ki sega do Kranja (prej samo do vključno z razširitvijo pri Bregu), nekaj pa zaradi večjega števila opazovalcev, ki obiskuje območje, nekaj pa pri skupnem številu vrst doda čas (20 let).

V letih 2025/2026 so opazovalci kar 4 vrste opazovali v vseh obiskih na 10-dni, med tem ko leta 2006 ni bilo nobene take. Med petimi najpogosteje opazovanimi vrstami so tri iste kot leta 2006 (mlakarica, labod grbec in čopasti ponirek). Pogosteje so opazovali rumenonogega galeba in velikega žagarja, manjkrat pa lisko in malega ponirka (oba prej med top pet).
...SE NADALJUJE

Pripravljeno po zapisu glede poteka monitoringa ptic med Kranjem in HE Mavčiče s strani Dejana Bordjana, koordinatorja monitoringa pri DOPPS

Vse fotografije ptic: Fotoarhiv DOPPS

Aktivnost je del projekta SAVA - RIBE IN NARAVA, ki je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 – 2027.

🎯VABILO V TRBOJE: OB 40-LETNICI O PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI REKE SAVE IN TRBOJSKEGA JEZERACenter za trajnos...
08/04/2026

🎯VABILO V TRBOJE: OB 40-LETNICI O PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI REKE SAVE IN TRBOJSKEGA JEZERA

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in KS Trboje-Žerjavka v okviru pobude Danube Guides (vključuje tudi Gorenjsko z reko Savo) vabita na
sklop predavanj ter izmenjavo mnenj, izkušenj, spominov…

O PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
REKE SAVE IN TRBOJSKEGA JEZERA
…ob 40-letnici izgradnje HE Mavčiče in potopitve Brega v Trbojah

Kdaj, v četrtek, 9.aprila 2026 ob 19.uri,
Kje: dvorana KS Trboje (Trboje 39, 4000 Kranj)

Program:
• Kako se je v 40 letih spremenila narava na širšem območju reke Save med Kranjem in Trbojami s poudarkom na pticah in nekaterih drugih živalih (Tone Trebar, ornitolog in član DOPPS, dolgoletni opazovalec in fotograf ptic);
• Trboje, Žerjavka, Prebačevo in druga naselja na tem območju - način življenja pred izgradnjo HE Mavčiče, gospodarjenje z reko, preživljanje prostega časa ob Savi… (Uroš Brankovič, CTRP Kranj);
• Predstavitev težav zastajanja mulja v akumulacijskih jezerih in možnosti sanacije na primeru sanacije Zbiljskega jezera – Ali so te rešitve uporabne tudi za reševanje reke Save na širšem območju Trbojskega jezera ? (Urban Pipan, mag. prof. geog. );
• Vprašanja in izmenjava mnenj in izkušenj

LEPO VABLJENI K UDELEŽBI TER DELJENJE VABILA S TISTIMI, KI MANJ UPORABLJAJO SPLETA

Prijave: Udeležba je BREZPLAČNA, dobrodošla pa je najava udeležbe. Prijava in več informacij na [email protected] ali 040 303 752 (Uroš).

Dogodek poteka s podporo v okviru projekta Danube Guides 2

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je konec marca z lokalnima partnerjema, Društvom Sorško polje in KS Mavčiče,...
03/04/2026

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je konec marca z lokalnima partnerjema, Društvom Sorško polje in KS Mavčiče, v okviru pobude Danube Guides organiziral predavanje in razpravo z naslovom

O STANJU IN PRIHODNOSTI REKE SAVA, HE MAVČIČE IN
TRBOJSKEGA JEZERA Z DR. BANOVCEM IN DOMAČINI
v okviru predavanja Akumulacijska jezera kot večnamenski objekti ter obeti za njihovo stanje v prihodnje (podnebne spremembe, …)

V okviru predavanja je dr. Banovec predstavil tehnične, pravne in ekonomske vidike vzpostavitve in delovanja hidroelektrarn in z njimi povezanih akumulacijskih jezer. Splošna načela je preslikal na primer HE Mavčiče in Trbojskega jezera ter predstavil širok nabor virov uradnih podatkov, ki jih lahko prebivalci koristno uporabijo za boljše razumevanje svojega sedanjega in prihodnjega odnosa do jezera.

Vsi udeleženci smo se strinjali, da smo dobili povsem nove vpoglede in izredno veliko praktično koristnih znanj, usmeritev ter drobnih skrivnosti, ki lahko lokalni skupnosti pomaga delovati v teh primerih, navkljub omejenim človeškim in finančnim virom.

O predavatelju: dr. Primož Banovec, univ. dipl. inž. grad., je direktor inštituta za vodarstvo, strokovni sodelavec na Vodno gospodarskem inštitutu na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (UL) ter eden glavnih strokovnjakov za področje vodarstva v Sloveniji.

Dogodek je bil organiziram v okviru projekta oz. pobude Danube Guides 2.

ŠE NEKAJ SLIKOVNIH UTRINKOV IZ ZAKLJUČKA VODNE FORMA VIVE. MAVČIČE, NJENI DOMAČINI IN UDELEŽENCI USTVARJANJA SO POSKRBEL...
03/04/2026

ŠE NEKAJ SLIKOVNIH UTRINKOV IZ ZAKLJUČKA VODNE FORMA VIVE.
MAVČIČE, NJENI DOMAČINI IN UDELEŽENCI USTVARJANJA SO POSKRBELI ZA RES PRIJETNO VZDUŠJE V DRUŽBI Z GORENJSKIMI RIBJIMI DOBROTAMI IN LESENIMI UMETNINAMI

Projekt SAVA- RIBE IN NARAVA je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 – 2027.

V KNJIŽNICI KRANJ SMO ODKRIVALI KAKŠNO ŽIVLJENJE SE SKRIVA POD GLADINO REKE SAVE..PA TUDI KAJ VSE GA OGROŽACenter za tra...
03/04/2026

V KNJIŽNICI KRANJ SMO ODKRIVALI KAKŠNO ŽIVLJENJE SE SKRIVA POD GLADINO REKE SAVE..PA TUDI KAJ VSE GA OGROŽA

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je v začetku marca v okviru projekta SAVA - RIBE IN NARAVA s partnerji organiziral naravoslovno predavanje in razpravo z naslovom

ČIGAVE PLAVUTI SE SKRIVAJO POD GLADINO ?
Ribe v reki Savi med Kranjem in Mavčičami

Dogodek je kot aktivnosti v programu Eko tedna v MOK potekal v predavalnici Mestne knjižnice Kranj, glavna predavatelja pa sta prišla iz Zavoda za ribištvo Slovenije. Glede na čudovito sončno vreme in predvolilni golaž na bližnjem trgu, smo bili zelo veseli velike udeležbe, še bolj pa res številnih vprašanj in mnenj iz občinstva.

V Zavodu so namreč v preteklih mesecih pripravil pregled stanja rib v reki Savi na odseku od Kranja do Mavčič oziroma Trbojskega jezera glede dolgoletnih raziskovalnih izkušnjah ter razpoložljivih podatkih. Tako smo lahko iz prve roke izvedli, katere ribje vrste prevladujejo na tem delu Save ter ali se njihovo število povečuje ali zmanjšuje. Spoznali smo tudi tudi, kakšne življenjske pogoje imajo posamezne vrste rib v spremenjenem naravnem okolju, ter številne manj znane zanimivosti, med drugim o peščici avtohtonih vrst rakov v Sloveniji.

Izredno zanimiva je bila tudi odprta diskusija, kjer je Maša Čarf iz Zavoda za ribištvo uspešno ''izzvala'' občinstvo, saj se je izkazalo, da je vsak od udeležencev nestrpno čakal na svoje vprašanje, mnenje..Ta so segala od mnenj o potrebi za gradnjo drugačnih elektrarn, neizbežnih posledicah njihove gradnje kot tudi glede varovanja vodnega okolja in značilnostih rib v tem delu reke Save.

Projekt SAVA- RIBE IN NARAVA je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 – 2027.

✨ Ribji piknik  in razstava v Prašah – lep dan v družbi narave in dobrih ljudi 🐟🌿V petek, 20. marca, smo v okviru projek...
23/03/2026

✨ Ribji piknik in razstava v Prašah – lep dan v družbi narave in dobrih ljudi 🐟🌿

V petek, 20. marca, smo v okviru projekta SAVA – ribe in narava preživeli čudovit dan v Prašah, kjer smo uspešno izpeljali ribji piknik in razstavo lesenih izdelkov, nastalih na ustvarjalnem vikendu na temo človek • voda • ribe.

Zbrali smo se na skupnem učnem ekološkem vrtu Društva Sorško polje, kjer nas je pričakalo pravo pomladno vreme – kot nalašč za prijetno delovno akcijo na vrtu. Po opravljenem delu pa je sledil še bolj sproščen del druženja.

Za uvod nas je pozdravil predsednik društva Matjaž Jerala in predstavil vrt ter dejavnosti. Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj nam je približal projekt SAVA – ribe in narava ter lokalne ponudnike, med njimi tudi ribogojnico Vodomec, od koder so prišle okusne ribe za piknik. Razstavo lesenih izdelkov je predstavila Vlasta Juršak.

Ob izvrstno pripravljenih ribah, za katere je poskrbel Marjan Tušar, predsednik KS Mavčiče, smo uživali tudi ob glasbi mladega domačina. Za sladek zaključek so poskrbeli rogljički iz lokalne pekarne Gregorc, med nami pa je bil tudi lokalni čebelar.

Takšni trenutki, polni sodelovanja, dobre hrane in prijetne družbe, nas že navdajajo z veseljem ob misli na naslednji piknik – tokrat na drugi strani Save. 😊

Projekt SAVA – ribe in narava je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2027.

Izdelki Ustvarjalnega vikenda na temo človek*voda*ribe, ki so bili izdelani v okviru projekra SAVA - ribe in narava (LAS...
23/03/2026

Izdelki Ustvarjalnega vikenda na temo človek*voda*ribe, ki so bili izdelani v okviru projekra SAVA - ribe in narava (LASR Gorenjske ribe) so krasili oba bregova Trbojskega jezera in sicer v Trbojah in Prašah. Oglejte si naši razstavi.

Projekt SAVA - RIBE IN NARAVA je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 – 2027.

🎨🐟 PRAZNOVANJE USTVARJALNOSTI – človek • voda • ribeRibji piknik in razstava izdelkovDanes smo se v Mavčičah družili ob ...
14/03/2026

🎨🐟 PRAZNOVANJE USTVARJALNOSTI – človek • voda • ribe
Ribji piknik in razstava izdelkov

Danes smo se v Mavčičah družili ob razstavi del, ki so nastala na ustvarjalnem vikendu v Prašah in Trbojah v okviru projekta SAVA – Ribe in narava.

Obiskovalci so si lahko ogledali zanimive lesene izdelke, narejene iz lokalnega lesa in naplavin, ki jih je na bregove reke Save prinesla voda. Posebno mesto so imela tudi čudovita dela otrok – nekatera so nastala samostojno, druga ob pomoči staršev ali naših mentorjev. 👩‍🎨👨‍🎨

Projekt je predstavil Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Spoznali smo tudi lokalno Ribogojnico Vodomec, od koder je Društvo Sorško polje za naš piknik zagotovilo postrvi.

Za vrhunsko pripravo rib je poskrbel Marjan Tušar iz Mavčič, ki je spekel kar 50 porcij postrvi. Krožniki so ostali prazni, obiskovalci pa več kot zadovoljni – kar je najboljši dokaz, da so bile ribe odlične! 😋🔥

Verjamemo, da smo s piknikom dosegli svoj namen:
🌿 spoznati lepoto in uporabnost lesa,
🐟 predstaviti lokalno ribogojnico Vodomec iz Zaloga pri Cerkljah,
🍽️ ter koga spodbuditi, da se bodo ribe še večkrat znašle na domačem jedilniku.

📸 Oglejte si razstavljene izdelke in utrinke dogodka!

Projekt SAVA - RIBE IN NARAVA je delno sofinanciran iz Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021 – 2027.

NABAVA IN UVAJANJE ZDRAVE, LOKALNE EKOLOŠKE HRANE NA JEDILNIKE OTROK V ŠOLAH JE VELIK IZZIV - NA OŠ TONETA ČUFARJA JESEN...
08/12/2025

NABAVA IN UVAJANJE ZDRAVE, LOKALNE EKOLOŠKE HRANE NA JEDILNIKE OTROK V ŠOLAH JE VELIK IZZIV - NA OŠ TONETA ČUFARJA JESENICE JIM TO USPEVA Z PRIZADEVNIM DELOM IZ DNEVA V DAN, OB ZAVEDANJU VELIKEGA POMENA ZA ZDRAVJE

Kako naročanje in dobava lokalnih ekoloških živil ter praktična priprava zdravih šolskih obrokov za otroke poteka v praksi ter dan sta predstavili Saša Femc Knaflič in Mateja Verginc v 3.delu tedenskega ciklusa za oddajo Življenje išče pot🧑‍🍳👨‍🍳

Izhodišče vsega je zavedanje velikega pomena nabave in uživanja čim več obrokov iz lokalne (ekološke) hrane za zdravje otrok in naše okolje. Iz tega izhaja tudi sodelovanje z lokalnimi ekološkimi pridelovalci, kar sicer zahteva več časa, usklajevanja in načrtovanja, a je pomembno tako za zdravo prehrano otrok kot tudi ohranjanje pridelave hrane, ki je izrednega pomena.

👨‍🍳 Saša Femc Knalifič (organizatorka prehrane in učiteljica gospodinjstva) je tako predstavila zakaj se na OŠ Toneta Čufarja odločajo za nabavo čim več lokalne (ekološke) ter kako poteka sodelovanje z njenimi pridelovalci, od dolgoročnega načrtovanja do tedenskega in celom dnevnega usklajevanja in prilagajanja. Pomembno pa je, da o tem skupaj razmišljajo in se seznanjajo vsi, tako učenci kot učitelji;

👨‍🍳Mateja Verginc (vodja šolske kuhinje) pa je poudarila, da otrokom zdrave lokalne hrane ne vsiljujejo, temveč jim jo približajo korak za korakom, tako na krožniku kot tudi skozi pogovor in spoznavanje te hrane. Ob zaužitju kvalitetne prehrane, pa je pomembno tudi, da čim manj hrane konča v smeteh. Vse to naj se nadaljuje tudi izven šole, v domačem družinskem okolju, kjer naj se skupni pripravi obrokov posveti dovolj časa.

📡📡Vabljeni, da zelo praktičen in zanimiv pogovor med Sašo Femc Knaflič, Matejo Verginc ter voditeljico Meto Potočnik poslušate na: https://avdio.ognjisce.si/oddaja/zip_2025_12_05

Vse to je bilo predstavljeno tudi na izobraževanju za kuharsko osebje v šolah in vrtcih, ki smo ga kot prvi tak dogodek v Sloveniji organizirali konec oktobra v Radovljici. Poleg Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj sta bila soorganizatorja tudi Hiša Linhart (Marcela Klofutar, Uroš Štefelin) in Polona Bastič, podprla pa sta ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter RAGOR.

Hvala Radiu Ognjišče in voditeljici oddaje, sestri Meti Potočnik, pa se zahvaljujemo za povabilo v oddajo ter zelo kvalitetno zasnovano in izvedeno oddajo !

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

Address

Jezerska Cesta 41
Kranj
4000

Opening Hours

Monday 10:00 - 17:00
Tuesday 10:00 - 17:00
Wednesday 10:00 - 17:00
Thursday 10:00 - 17:00
Friday 10:00 - 17:00

Telephone

+38640463444

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when CTRP KRANJ - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to CTRP KRANJ - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj:

Share