Sodni svet Republike Slovenije

27/11/2024

Izjava glede shoda protestnikov 26. 11. 2024 pred Okrožnim sodiščem v Celju (27. 11. 2024)

Sodni svet najostreje obsoja izjave politikov, ki spodkopavajo zaupanje v delovanje institucij pravne države. Spoštovanje načela pravne države predstavlja temelj ustavnopravne ureditve in zagotavlja neodvisnost sodnikov in sodstva. Vsakomur v Republiki Sloveniji je zagotovljena pravica do sodnega varstva, preizkus odločitev sodišč pa se brez izjeme uresničuje v okviru sistema pravnih sredstev.

Sodni svet spoštuje pravico javnosti, da izraža svoje mnenje o delu sodstva, a mora biti ta podana na spoštljiv in primeren način v skladu z veljavno pravno ureditvijo. Usmerjanje množice z izjavami o "krivosodju" predstavlja nevaren precedens, ki bi se ga morali najvišji predstavniki državne oblasti vzdržati.

13/11/2024

Na 7. seji 13. 11. 2024 je Sodni svet soglasno sprejel izjavo v zvezi s požigom stanovanjskega objekta sodnika Almirja Kurspahića in v zvezi z objavami na družbenih omrežjih, ki prikazujejo prirejeno fotografijo enega izmed nekdanjih predsednikov vrhovnega sodišča z luknjo v glavi in vsebujejo imena nekaterih sodnikov z njihovimi domači naslovi s pozivi k protipravnemu nasilnemu ravnanju:

"Vsakršno ravnanje, ki vzpodbuja nasilje oziroma poziva k nasilju, je nedopustno in terja ustrezen odziv pristojnih organov. Ravnanja, ki so usmerjena v napad na posameznike, ki izvajajo sodno oblast, in v pravosodje kot celoto, so še posebej zavržna. Gre za izjemno nevarno situacijo, ki spodjeda temelje pravne države. Sodni svet si bo v okviru svojih pristojnosti prizadeval za zaščito sodnikov in sodstva kot celote ter pričakuje, da bodo tudi druge institucije incidente, ki smo jim priča v zadnjem tednu, obravnavale z vso resnostjo in prioritetno."

19/09/2024

Sodni svet se je na 3. seji 19. 9. 2024 sestal z ministrico za pravosodje Andrejo Katič, na kateri sta sodelovali tudi mag. Valentina Vehovar in Gordana Zalaznik. Udeleženci so si izmenjali mnenja o odprtih vprašanjih v zvezi z reformo sodniške zakonodaje, plačno problematiko sodnikov in drugimi aktualnimi zadevami v sodstvu.

06/09/2024

Sodni svet je na 2. seji 5. 9. 2024 sprejel naslednje stališče v zvezi z aktualno problematiko plač sodnikov:

"Sodni svet je že na 63. seji 4. 7. 2024 sprejel stališče, da se mora vrednost plačnih razredov sodnikov na dan 3. 1. 2024 v skladu z dopolnilno odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-8/24 s 30. 5. 2024 uskladiti s stopnjo inflacije v višini 26,2 % bruto glede na junij 2012. Po obvestilu Vlade Republike Slovenije št. 05001-2/2024/10 s 17. 7. 2024 pa bo vrednost plačnih razredov sodnikov v primerjavi z avgustom 2024 v septembru 2024 v resnici višja le za 12,35 % bruto, saj naj bi bila preostala inflacija že upoštevana.

Sodni svet ob tem opozarja, da bi se morala v skladu z ZSPJS-AB s 1. 6. 2024 ob pravilni razlagi dopolnilne odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-8/24 s 30. 5. 2024 vrednost plačnih razredov sodnikov dodatno povečati za 3,36 %, po noveli ZSPJS-AA pa še za dodatne 4 %, ker iz zakonodajnega gradiva Vlade Republike Slovenije (stran 2 predloga zakona št. EVA 2022-3130-0049) izhaja, da je bila ta novela sprejeta zaradi delne odprave plačnih nesorazmerij, ne pa zaradi uskladitve z inflacijo. Iz dopolnilne odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-8/24 s 30. 5. 2024 namreč izhaja, da je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe št. U-I-772/21 s 1. 6. 2023 le v delu, ki se nanaša na ugotovljeno neustavnost sodniških plač zaradi ne usklajevanja z inflacijo.

Sodni svet zato vztraja, da Vlada Republike Slovenije in Državni zbor z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 s 1. 6. 2023 ugotovljeno neustavno stanje nemudoma in v celoti odpravita od 3. 1. 2024 dalje."

27/08/2024

Predsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah se je danes sestala s predsednikom Vrhovnega sodišča RS dr. Miodragom Đorđevićem, ministrico za pravosodje Andrejo Katič in predsednico Državnega zbora mag. Urško Klakočar Zupančič ter vsem predala Letno poročilo o delu Sodnega sveta v preteklem letu, ki vsebuje tudi oceno dela v sodstvu za leto 2023.

Na srečanjih so si izmenjali poglede o medsebojnem sodelovanju in mnenja o načrtovani reformi sodniške zakonodaje, reševanju plačne problematike sodnikov in drugem aktualnem dogajanju v sodstvu.

15/07/2024

Na 63. seji 4. 7. 2024 je Sodni svet sprejel letno poročilo za leto 2023.

Poudarek na delu Sodnega sveta v letu 2023 je bil še naprej v izvrševanju temeljnih pristojnosti na področju izbire sodnikov in drugih kadrovskih vprašanj v zvezi z opravljanjem sodniške službe. Vse razpise sodniških mest Sodni svet obravnava tekoče in brez zastojev, s čimer je zagotovljeno nemoteno delovanje sodnega sistema. Tako je v lanskem letu med drugim zaključil 33 razpisnih postopkov za sodniška mesta, na katerih je izbral 40 kandidatov ter pri tem opravil razgovor s 105 kandidati.

Poleg navedenega je Sodni svet aktivno in samoiniciativno deloval na področju aktualne problematike s poudarkom na zagotavljanju neodvisnosti sodne veje oblasti in v tej zvezi sprejel številna stališča v zvezi s plačno problematiko sodnikov, pri čemer je poudarjal pomen spoštovanja načela pravne države in s tem povezanega načela upoštevanja vseh sodnih odločb, ne le odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023, ki je na iniciativo Sodnega sveta ugotovila protiustavnost predpisov, ki določajo plače sodnikov.

Izpostaviti je treba tudi aktivno sodelovanje Sodnega sveta v Evropski mreži sodnih svetov (ENCJ). Sodnemu svetu je bila zaupana odgovornost organizacije generalne skupščine ENCJ, ki je bila med 7. in 9. junijem 2023 na temo pripravljenosti sodišč na prihodnost uspešno izvedena v Grand hotelu Union v Ljubljani. Dogodka se je udeležilo 78 udeležencev iz 32 držav članic in opazovalk.

12/07/2024

Na 1. seji Sodnega sveta 11. 7. 2024 sta bila za triletno obdobje soglasno izvoljena - na mesto predsednice dr. Urška Kežmah, odvetnica v Mariboru, in na mesto podpredsednika mag. Matej Čujovič, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS.

21/06/2024

Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ) je na generalni skupščini v Rimu 12. 6. 2024 sprejela izjavo, ki podpira deklaracijo EAJ o neodvisnosti slovenskih sodnikov.

Neodvisnost sodstva je eden od temeljev pravne zaščite v Evropski uniji in hkrati nujen element pravne države in je zato v vseh državah članicah varovan z nacionalnimi ustavami in ustanovnimi pogodbami Evropske unije. Materialna neodvisnost sodnikov in pravica do ustreznega plačila sta bistveni del teh temeljnih načel, priznanih v sodni praksi sodišč najvišjih stopenj v številnih državah članicah in Sodišča Evropske unije. Njena kršitev vodi v oslabitev sodstva, poslabšanje njegovega delovanja in vpliva na pravico strank v postopku, da njihove zadeve pravočasno obravnava nepristransko sodišče. Zato je pomembno podpreti prizadevanja Sodnega sveta Slovenije za zaščito tega načela in poudariti nujnost, da drugi državni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za ureditev stanja. V tej luči ENCJ podpira izjavo Evropskega združenja sodnikov, sprejeto 24. aprila 2024 v Varšavi, o položaju sodnikov v Sloveniji.

On 12 June 2024, at the General Assembly Members-only session, the European Network of Councils for the Judiciary endorsed the Declaration of the European Association of Judges (EAJ) on the independence of judges in Slovenia. Click here to read the ENCJ Statement.

05/06/2024

Ustavno sodišče RS je odločilo o zahtevi Sodnega sveta za izvršitev odločbe Ustavnega sodišča o prejemkih sodnikov. Določilo je, da se do dokončne izvršitve navedene odločbe za plače sodnikov upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, veljavni na 1. 6. 2012, usklajeni s stopnjo rasti življenjskih potrebščin od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023. Začasna ureditev velja od 3. 1. 2024 dalje.
https://www.us-rs.si/odlocitev/US33857

30/05/2024

Sodni svet je na 60. seji 23. 5. 2024 v zvezi s predlogom Zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21-23 poudaril, da v zakonodajni postopek posredovani predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 niti z vsebinskega vidika niti z vidika časovnega učinkovanja. Ustavnemu sodišču je predlagal, da o zahtevi za oceno ustavnosti, s katero je Sodni svet januarja 2024 predlagal izvršitev neizvršene ustavne odločbe, čim prej odloči.

Sodni svet je že pred tem, na 59. seji 9. 5. 2024, ugotovil, da v navedenem predlogu zakona ni spoštovana zahteva Ustavnega sodišča po primerljivosti prejemkov funkcionarjev različnih vej oblasti, ob tem pa bi se brez utemeljenega razloga porušila tudi notranja razmerja med sodniki različnih stopenj. Poleg tega v ničemer ni upoštevano stališče Ustavnega sodišča, da mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečevali dokajšen padec realne vrednosti sodniških plač. Predlagani zakon pa je nenazadnje neustrezen tudi z vidika časovne uveljavitve, saj ne zasleduje roka, ki ga je zakonodajalcu za odpravo ugotovljene protiustavnosti naložilo Ustavno sodišče. Tako bi morale predlagane rešitve namesto s 1. 1. 2025 začeti učinkovati najkasneje s 3. 1. 2024.

29/03/2024

Obisk ministrice za pravosodje Andreje Katič na Sodnem svetu (28. 3. 2024)

Sodni svet je opravil razgovor z ministrico za pravosodje Andrejo Katič. Na srečanju so si člani Sodnega sveta z ministrico izmenjali mnenja o odprtih vprašanjih v zvezi z odpravo plačnih nesorazmerij za sodnike, reformo sodniške zakonodaje in drugimi aktualnimi zadevami v sodstvu.

17/01/2024

Državni zbor in Vlada v postavljenem roku do 3. 1. 2024 nista uresničila odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023, zato je Sodni svet 16. 1. 2024 vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve navedene odločbe.

Sodni svet v zahtevi poudarja, da je zaradi že ugotovljene protiustavnosti določb ZSPJS, ki se še vedno uporabljajo, ogrožena sodniška neodvisnost. Materialni položaj sodnikov in s tem poseg v njihovo neodvisnost zaradi makroekonomskih razlogov in opustitev dolžnih ravnanj nosilcev zakonodajne in izvršne oblasti se namreč še nadalje stopnjuje.

Kot primerno začasno rešitev Sodni svet ocenjuje predlog zakona Ministrstva za pravosodje, ki ni bil sprejet zgolj zaradi pomanjkanja politične volje glede na potrebni obseg sredstev. Tako Sodni svet v zahtevi predlaga, da Ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1.071,59 EUR bruto mesečno za polni delovni čas, ki naj se usklajuje na način, kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju. Predlagana rešitev naj se uporablja začasno od ugotovitve protiustavnosti dne 1. 6. 2023 do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike.

Navedeno ne pomeni, da je s tem izpolnjeno vse, kar bi sodnikom moralo pripadati ob odpravi nesorazmerij plač z drugimi plačami v javnem sektorju in bo to šele predmet nove zakonske ureditve. Gre le za nujno odpravo že nastalega zaostanka, ki je dosegel mejo protiustavnosti.

V prilogi se nahaja celotna zahteva.
http://www.sodni-svet.si/doc/Podpisana_Zahteva%20za%20oceno%20ustavnosti.pdf