Vila Zlatica

26/07/2026

Ob razpravah o novi podobi evrskih bankovcev se po spletu pojavljajo številni predlogi. 𝗧𝗼𝗱𝗮 𝗸𝗮𝗸𝘀̌𝗲𝗻 𝗱𝗲𝗻𝗮𝗿 𝗷𝗲 𝗶𝗺𝗲𝗹 𝘃 𝘇̌𝗲𝗽𝘂 𝗜𝘃𝗮𝗻 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿? 💸

V Hribarjevih mladih letih je bil osrednja valuta habsburške monarhije goldinar, razdeljen na 100 krajcarjev. Na nekaterih goldinarskih bankovcih je bil v središču upodobljen cesar Franc Jožef, obdan z alegoričnimi figurami in bogatim okrasjem. Ena stran bankovca je bila v nemščini, druga v madžarščini. 🇦🇹 🇭🇺

Leta 1892 je goldinar začela nadomeščati krona. Bankovci so ohranili delitev na avstrijsko in madžarsko stran, vendar je cesarjev portret z njih praviloma izginil in ostal predvsem na kovancih. Nadomestile so ga alegorične figure, grbi in dekorativni vzorci. Na avstrijski strani so se poleg nemščine pojavili tudi zapisi vrednosti v jezikih drugih narodov monarhije, tudi v slovenščini. 🇸🇮

Kaotično obdobje po prvi svetovni vojni se je odražalo tudi v svetu denarja. Po razpadu Avstro-Ogrske so še naprej krožile stare krone, ki so jih oblasti najprej žigosale, pozneje pa tudi kolkovale. Hkrati so bili v obtoku srbski dinarji. V novi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je dinar postopoma postal skupna valuta.⬜ 🟦🟥

Na novih bankovcih sta se srečevali latinica in cirilica, na nekaterih pa je bilo ime države zapisano tudi v slovenščini. Poleg alegoričnih figur in državnih simbolov so prikazovali prepoznavne kraje iz različnih delov nove države. Bankovec za 1000 dinarjev je denimo prikazoval panorame Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Beograda.

Ivan Hribar je lahko tako v žepu nosil celo bankovec za četrt dinarja oziroma 25 par, na katerem sta bila upodobljena Blejsko jezero s cerkvijo na otoku in zagrebški kip bana Jelačića.

Čeprav gre za sorazmerno vsakdanjo stvar, nam tudi denar veliko pove, v kakšni državi živimo.

Želite izvedeti več o Ivanu Hribarju in svetu, v katerem je živel? Obiščite Vilo Zlatica in njegovo zgodbo spoznajte v njegovem nekdanjem domu. 🏡 Več o obisku izveste v opisu profila.

Foto 1: narejeno s pomočjo UI
Foto 2: https://en.numista.com/308301
Foto 3: https://en.numista.com/217741
Foto 4: https://en.numista.com/206306

08/07/2026

V knjižnici Vile Zlatica je v vitrini 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗮 𝘂𝗻𝗶𝗳𝗼𝗿𝗺𝗮, ki je prav poseben del zapuščine Ivana Hribarja. 🏛️

Gre za diplomatsko uniformo iz časa, ko je Hribar po prvi svetovni vojni služboval v Pragi kot predstavnik nove jugoslovanske države. Še posebej izstopata sablja in bogati robovi uniforme, okrašeni z zlato kovinsko nitjo s cvetličnim motivom. 🟨

Ko je uniforma prišla v muzej, je bila v zelo slabem stanju: razparana, umazana in potrebna temeljite konservatorsko-restavratorske obravnave. Pod previdnimi rokami restavratork je uniforma ponovno dobila svojo nekdanjo podobo. ✨

Razkošje uniforme je med Hribarjevimi političnimi nasprotniki včasih vzbujalo posmeh. Hribar pa jo je imel zelo rad. Tako zelo, da jo je kdaj oblekel tudi takrat, ko to ne bi bilo nujno potrebno. 😉

V svojih spominih jo je opisal kot »preklemano fantastično uniformo«, kar zgovorno priča o njegovi navezanosti nanjo. 👌
---------------------------------------------------------------------------
Vabljeni v Vilo Zlatica, kjer lahko uniformo vidite na lastne oči. 👀

Vila je za oglede redno odprta ob petkih med 15.00 in 18.00 ter ob sobotah med 14.00 in 18.00. Po predhodnem dogovoru pa tudi zunaj tega okvira.

ℹ Informacije in prijave: [email protected] ali po telefonu +386 40 835 775.

Foto 1: Urška Šparemblek
Foto 2: MGML
Foto 3: MGML

30/06/2026

𝗩𝗶𝗹𝗮 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮 𝘃𝗮𝗯𝗶 𝗻𝗮 𝗼𝗯𝗶𝘀𝗸 ✨

Vila Zlatica je eden tistih prostorov, kjer se zgodovina Ljubljane razkriva skozi osebne zgodbe, predmete in ohranjeno meščansko okolje. Nekdanji dom ljubljanskega župana Ivana Hribarja danes obiskovalcem ponuja vpogled v čas, ko se je mesto razvijalo v sodobno prestolnico.

A obisk Vile Zlatica ni le ogled razstavljenih predmetov in branje besedil. Ob spremljavi muzejskega vodiča zgodovina oživi skozi zgodbe ljudi, prostora in mesta. Ne gre samo za letnice, ki smo se jih učili v šoli, temveč tudi za priložnost za razmislek o Ljubljani, njenih prebivalcih in spremembah, ki so oblikovale podobo mesta.

Vljudno vabljeni na vodene oglede Vile Zlatica. 🏛️

Obisk Vile Zlatica:
Vila je za obiskovalce odprta ob petkih med 15.00 in 18.00 ter ob sobotah med 14.00 in 18.00. Po predhodnem dogovoru so mogoči tudi ogledi izven rednih terminov.

Prijave in informacije:
📧 [email protected]
📞 040 835 775
-------------------------------------
Foto: MGML/Blaž Gutman

09/06/2026

🌙 𝗣𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗲 𝘇𝗮 𝗣𝗼𝗹𝗲𝘁𝗻𝗼 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷𝘀𝗸𝗼 𝗻𝗼𝗰̌ 𝘃 𝗩𝗶𝗹𝗶 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮 𝘀𝗼 𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗲!

V soboto, 20. junija 2026, vas vabimo na večerni obisk doma legendarnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. 🧐

Na vodenem ogledu boste spoznali življenje v vili ter čas velikih zgodovinskih prelomov, ki je zaznamoval Ljubljano in širši prostor. 🤓

🕕 Ogledi: 18.00, 19.00 in 20.00 (OBVEZNE REZERVACIJE)

Število mest je omejeno, prijave pa hitro kopnijo, zato pohitite.

📧 [email protected] 👈

09/05/2026

02/05/2026

𝗦𝘁𝗲 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗹𝗶, 𝗱𝗮 𝟭. 𝗺𝗮𝗷 𝗻𝗮 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗽𝗿𝗮𝘇𝗻𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘇̌𝗲 𝗼𝗱 𝗹𝗲𝘁𝗮 𝟭𝟴𝟵𝟬?

Čeprav je bilo v takrat pretežno kmečkem okolju delavskega prebivalstva razmeroma malo, se je praznik dela hitro razširil po mestih, tudi zaradi povezav z delavskim gibanjem v avstrijskem delu monarhije.

Prve manifestacije so potekale v Ljubljani, Mariboru, Celovcu in Beljaku, pogosto v dvojezičnem, slovensko-nemškem okolju. Posebej pomemben prostor slovenskega delavstva pa je bil Trst, kjer je bilo slovensko govoreče delavstvo najštevilčnejše.

1. maj je bil politična manifestacija, hkrati pa tudi prostor druženja. Delavci so zahtevali delitev dneva na 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur prostega časa. Zato so bila prvomajska srečanja polna pohodov, glasbe, hrane, pijače in plesa.

V Ljubljani so se udeleženci odpravljali na Rožnik, v Mariboru pa na Piramido. Praznik dela je bil torej že od začetka tudi praznik skupnosti, solidarnosti in veselja.

Živel 1. maj! 👷

23/04/2026

𝗦𝗽𝗼𝘇𝗻𝗮𝗷𝘁𝗲 𝘀𝗸𝗿𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗯𝘂𝗻𝗸𝗲𝗿𝗷𝗮… 👀

»𝘒𝘢𝘴𝘯𝘰 𝘫𝘦, 𝘢 𝘷𝘦𝘯𝘥𝘢𝘳 𝘯𝘦 𝘱𝘳𝘦𝘬𝘢𝘴𝘯𝘰, 𝘥𝘢 𝘴𝘦 𝘱𝘳𝘪 𝘯𝘢𝘴 𝘻𝘢 𝘷𝘴𝘢𝘬 𝘱𝘳𝘪𝘮𝘦𝘳 𝘱𝘳𝘪𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪𝘮𝘰…«
— 𝗦𝘁𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗗𝗶𝗺𝗻𝗶𝗸, 𝟭𝟵𝟯𝟵

Nenavadna trikotna betonska struktura ob elegantni secesijski vili že na prvi pogled deluje kot arhitekturni paradoks. A njena oblika ni bila naključna: nagnjena streha je bila zasnovana tako, da bi se bombe od nje odbile, še preden bi eksplodirale.

Ob začetku druge svetovne vojne je bilo jasno, kaj prihaja. Ivan Hribar pri varnosti ni varčeval: svoji vili je dal prizidati bunker, ki danes velja za pravi unikum — tako zaradi oblike kot tudi ohranjenosti.

📅 27. april ob 11.00
Vabimo vas na posebno vodenje po Vili Zlatica, kjer bomo:
• odkrili skrivnosti bunkerja
• spoznali vlogo Ivana Hribarja v času vojne
• obiskali tudi manj znan Plečnikov spomenik v bližini

📝Pridružite se nam in stopite v zgodbo, ki se skriva rahlo pod površjem Ljubljane. 𝗭𝗮 𝘂𝗱𝗲𝗹𝗲𝘇̌𝗯𝗼 𝘀𝗲 𝗼𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗶𝘁𝗲 𝗻𝗮 𝘃𝗶𝗹𝗮.𝘇𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮@𝗳𝘀𝗸.𝘀𝗶

📸
Foto 1: MGML/Blaž Gutman
Foto 2: Stanko Dimnik, Kako naj si uredimo domove pred zračnimi napadi, 1939.
Foto 3: MGML/Andrej Peunik

15/04/2026

𝗣𝗿𝗲𝗱 𝟭𝟯𝟭 𝗹𝗲𝘁𝗶 𝘀𝗲 𝗷𝗲 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗶𝗹 𝗱𝗼𝗴𝗼𝗱𝗲𝗸, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝘇𝗮 𝘃𝗲𝗱𝗻𝗼 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗻𝗶𝗹 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗼 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮. 😵

Dogodek je Ivan Hribar v svojih spominih opisal takole:

𝘝𝘦𝘭𝘪𝘬𝘰 𝘴𝘰𝘣𝘰𝘵𝘰 𝘻𝘷𝘦𝘤̌𝘦𝘳 𝘴̌𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘻𝘢𝘥𝘰𝘷𝘰𝘭𝘫𝘯𝘪 𝘴𝘱𝘢𝘵, 𝘬𝘢𝘳 𝘮𝘦 𝘱𝘰𝘯𝘰𝘤̌𝘪 𝘱𝘳𝘦𝘣𝘶𝘥𝘪 𝘯𝘦𝘬𝘰 𝘤̌𝘶𝘥𝘯𝘰 𝘴̌𝘶𝘮𝘦𝘯𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘳𝘫𝘰𝘷𝘦𝘯𝘫𝘦, 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘴̌𝘬𝘳𝘪𝘱𝘢𝘯𝘫𝘦. 𝘗𝘰𝘴𝘵𝘦𝘭𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘫𝘦 𝘻 𝘮𝘢𝘯𝘰 𝘷𝘳𝘦𝘥 𝘷𝘻𝘥𝘪𝘨𝘰𝘷𝘢𝘭𝘢 𝘵𝘢𝘬𝘰, 𝘬𝘢𝘬𝘰𝘳 𝘥𝘢 𝘣𝘪 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘢 𝘯𝘢 𝘷𝘢𝘭𝘰𝘷𝘪𝘩 𝘳𝘢𝘻𝘣𝘶𝘳𝘬𝘢𝘯𝘦𝘨𝘢 𝘮𝘰𝘳𝘫𝘢. 𝘗𝘳𝘷𝘪 𝘵𝘳𝘦𝘯𝘶𝘵𝘦𝘬 𝘴𝘦𝘮 𝘴𝘱𝘰𝘻𝘯𝘢𝘭, 𝘥𝘢 𝘫𝘦 𝘵𝘰 𝘱𝘰𝘵𝘳𝘦𝘴 𝘪𝘯 𝘰𝘴𝘵𝘢𝘭 𝘴𝘦𝘮 𝘳𝘦𝘴𝘪𝘨𝘯𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰 𝘷 𝘱𝘰𝘴𝘵𝘦𝘭𝘫𝘪, 𝘤̌𝘦𝘴̌, 𝘴𝘦𝘥𝘢𝘫 𝘫𝘦 𝘬𝘰𝘯𝘦𝘤. 𝘝 𝘵𝘳𝘦𝘯𝘶𝘵𝘬𝘶 𝘥𝘰𝘻𝘥𝘦𝘷𝘢𝘯𝘦 𝘯𝘦𝘪𝘻𝘰𝘨𝘪𝘣𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 𝘴𝘮𝘳𝘵𝘪 𝘱𝘰𝘥 𝘳𝘶𝘴̌𝘦𝘷𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪 𝘩𝘪𝘴̌𝘦 𝘰𝘩𝘳𝘢𝘯𝘪𝘭 𝘴𝘦𝘮 𝘮𝘦𝘯𝘥𝘢 𝘻𝘢𝘵𝘰 𝘮𝘪𝘳𝘯𝘰 𝘬𝘳𝘪, 𝘬𝘦𝘳 𝘮𝘪 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘴̌𝘭𝘢 𝘻𝘮𝘰𝘻̌𝘯𝘰𝘴𝘵, 𝘥𝘢 𝘣𝘪 𝘣𝘪𝘭 𝘮𝘪𝘴𝘭𝘪𝘭 𝘬𝘢𝘫 𝘥𝘳𝘶𝘨𝘦𝘨𝘢. 𝘛𝘰𝘥𝘢 𝘷 𝘵𝘦𝘮, 𝘬𝘰 𝘴𝘰 𝘮𝘪 𝘵𝘦 𝘮𝘪𝘴𝘭𝘪 𝘣𝘭𝘰𝘥𝘪𝘭𝘦 𝘱𝘰 𝘨𝘭𝘢𝘷𝘪, 𝘱𝘳𝘦𝘯𝘦𝘩𝘢 𝘱𝘰𝘱𝘪𝘴𝘢𝘯𝘪 𝘱𝘳𝘪𝘳𝘰𝘥𝘯𝘪 𝘱𝘰𝘫𝘢𝘷. 𝘗𝘰𝘴𝘵𝘦𝘭𝘫𝘢 𝘫𝘦 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘢 𝘻𝘰𝘱𝘦𝘵 𝘮𝘪𝘳𝘯𝘰…
– Ivan Hribar, spomini 📖✒️

Velikonočni potres je 14. aprila 1895 ob 23. uri Ljubljančane silovito prebudil in pregnal iz toplih postelj na hladne ulice. Dosegel je največjo navorno magnitudo 5,8 z žariščem na območju Ljubljane, čutili pa so ga tudi izven današnjega ozemlja Slovenije.

V Ljubljani je takrat živelo približno 31.000 prebivalcev v 1.373 zgradbah. Potres je bil tako silovit, da je bilo treba porušiti 145 stavb, številne pa so zahtevale obsežne prenove in utrditve. Terjal je 21 smrtnih žrtev, večinoma zaradi padajočih strešnikov in podrtih dimnikov.

Kljub katastrofi, ki je močno zaznamovala življenje Ljubljančanov, ima zgodba tudi svetlejšo plat. Že naslednje leto je Ivan Hribar postal župan Ljubljane, država pa je mestu zagotovila finančna sredstva, ki so omogočila začetek celovite prenove.

Kako bi danes izgledala Ljubljana brez tega potresa? 🌍

Foto: https://www.dlib.si/