Muzej novejše zgodovine Slovenije

Home
Slovenia
Ljubljana
Muzej novejše zgodovine Slovenije

Osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja do današnjih dni. Pri tem se z veseljem povezujemo tudi z različnimi ustanovami.
(1)

V MNSZS se s svojimi dejavnostmi, razstavami in drugimi muzejskimi programi - tako za otroke kot odrasle - trudimo sestavljati most med zgodovinsko znanostjo in najširšo javnostjo. Sicer pa poskušamo tankočutno predstavljati usode ljudi slovenskega dvajsetega stoletja in svojim obiskovalcem ne le nuditi odgovore na vprašanja o lastni identiteti v sodobnem času, temveč jih tudi zastavljati. Na slednja obiskovalci skupaj z muzejem iščejo odgovore. V tem partnerstvu se trudimo delovati kot dinamična, inovativna in gostoljubna ustanova, odprta za srečališče najrazličnejših skupin in prostor dialoga ter razmisleka.

20/08/2026

Letališče v Polju ✈

20. avgusta 1933 je bilo slovesno odprto letališče v Polju, namenjeno vojaškemu in civilnemu letalskemu prometu. Razprostiralo med današnjim BTC-jem in železniško progo. Prve letalske povezave z ljubljanskega letališča so bile vzpostavljene z Zagrebom, Sušakom in Beogradom, nato pa so se vzpostavile tudi povezave s Celovcem in Dunajem. Poleg letališke stavbe in kontrolnega stolpa je letališče imelo tudi dva hangarja. Prvi hangar se je uporabljal za civilna letala in je bil poimenovan po znanem letalcu Edvardu Rusjanu, drugi hangar pa je bil namenjen vojaškim letalom in je nosil naziv po vojaškem letalcu majorju Joži Župančiču.

Do leta 1963 je bilo letališče v Polju najpomembnejše slovensko letališče, potem pa je to vlogo prevzelo novozgrajeno letališče Brnik. Staro letališče se je nato uporabljalo za manjša športna letala, leta 1979 pa je bilo dokončno zaprto. Danes na letališče spominja Letališka cesta, pred nekaj leti pa sta bila prenovljena tudi letališki stolp, v katerem je sedaj predstavljena zgodovina letališča, in letališka stavba, v kateri se nahaja kavarna. Eden izmed hangarjev je bil dolga leta salon avtomobilov, danes pa je preurejen v arheološki center.

Foto: neznani avtor, letaliških hangar za vojaška letala, Ljubljana, med obema svetovnima vojnama

19/08/2026

Vabilo na glasbeni koncert 🎶
Četrtek, 27. avgust 2026, ob 19.30 na muzejski ploščadi

Na muzejski ploščadi bo nastopila slovenska indie rock skupina Visteria. Mlado petčlansko rock skupino sestavljajo pevka Maša, basistka Ela, kitarista Oskar in Ema ter bobnarka Neža.

Delujejo dve leti, njihovi nastopi pa že dokazujejo, da niso zgolj spremljava v ozadju, temveč s svojo svežo glasbo in energijo poskrbijo za odlično vzdušje. Med drugim so nastopili tudi kot predskupina skupine Angel’s Ex na predstavitvi njihovega albuma v Orto baru.

Njihov repertoar sestavljajo avtorske skladbe, plujejo od mirnejših do tudi bolj hardrockovskih melodij, besedila pa se dotikajo tem, ki so blizu današnji mladini. Visteria na odru ustvarja prostor, v katerem se lahko poslušalci prepoznajo in poistovetijo.

18/08/2026

Hanno Hardt: Slovenci – odtisi preteklega
Občasna razstava na ogled v preddverju Viteške dvorane

Vabljeni na ogled občasne fotografske razstave Hanna Hardta, ki je fotografijo razumel kot ključni element kulturnega in političnega življenja, saj po njegovem mnenju soustvarja vizualni arhiv ljudi in krajev. Verjel je, da se zgodovina veliko bolj izoblikuje skozi podobe časa kot skozi zapisane pripovedi. V ospredju njegovih fotografij so vedno ljudje: rad je fotografiral prizore iz življenja v mestih, še posebej bolj obljudene točke. Poigraval se je tudi z napisi na oblačilih ljudi ali z grafiti; v njegovi fotografiji nastopajo kot besedila, ki ji sicer dostikrat manjkajo. Večina njegovih fotografij je namreč skopo dokumentiranih in vsebujejo le časovno oznako, letnico nastanka. Prav zato gledalca nagovarjajo predvsem s svojo pripovedno močjo in kot dragoceni vizualni odtisi časa, ljudi in prostora.

Foto: Sašo Kovačič, MNZS

17/08/2026

17. avgusta obeležujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Po koncu prve svetovne vojne je Pariška mirovna konferenca leta 1919 določila, da Prekmurje pripada Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je območje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je bila na ljudskem zborovanju v Beltincih, ki se ga je udeležilo več kot 20.000 ljudi, oblast predana civilnemu upravitelju.

Večerni list je 18. avgusta 1919 opisal slavnostno vzdušje:
»Medtem se je v Belatincih zbrala velika množica ljudstva v svrho slovesnega sprejema. Mladina je nosila slovenske zastavice, možje in fantje so prijahali na konjih, drugi zopet so se pripeljali na okrašenih vozovih. Pred trgom se je možica zbrala in razporedila, nato pa je krenil ves veličastni izprevod pod vodstvom narodnega mučenika, visokošolca Pavla Horvata proti trgu. Tu se je izprevodu pridružilo na tisoče ljudstva, ki je privrelo iz vsega Prekmurja. Nato se je izprevod nanovo razvrstil in krenil z domačimi godbami na čelu daleč ven iz trga, da sprejme zastopnika vojaške in civilne oblasti. Z venci okrašene deklice in mladeniči z zastavicami v rokah so tvorili špalir.«

Foto: Vekoslav Kramarič, Prekmurski motiv, med obema svetovnima vojnama

14/08/2026

Kopališče v Puštalu med obema svetovnima vojnama

Poljanska Sora, imenovana tudi Poljanščica, je najtoplejša tekoča voda na Gorenjskem, Selška Sora pa je samo par stopinj hladnejša od nje. Prav zaradi tople vode je kopalna tradicija na Loškem že zelo stara. Prvo kopališče je bilo urejeno že leta 1600, pozneje pa so se razvila še mnoga druga.

🔗Daljši zapis z več fotografijami je na voljo na naši spletni strani. Povezava v komentarju.

13/08/2026

Življenje na Zemlji ni zamrlo, se je glasil naslov članka v Delu 12. avgusta 1999.

11. avgusta 1999 je bil v Sloveniji popolni mrk viden le v skrajnem severovzhodnem delu Prekmurja. Dogodek je na Goričko privabil množice: »Prekmurje, še zlasti pa severni obmejni predel Goričkega, je včeraj zaradi Sončevega mrka doživelo svojevrstno katarzo. Mrk je prišlo na Goričko opazovat najmanj 50 tisoč ljudi, če pa prištejemo še domačine, ki so si včeraj vzeli dela prost dan, si ga je na goričkem nebu ogledalo približno sto tisoč ljudi.« (Delo, 12. 8. 1999)

Sončni mrk je leta 1999 v fotografski objektiv ujel tudi Marjan Smerke, žal pa nimamo podatka, kje natanko je fotografija nastala.

12/08/2026

Srečko Kosovel, iz pisma Petru Martincu, 12. avgust 1924:
»Na naboru sem bil 1. avg. Družba starih in mladih, bolnih in zdravih, bratov in znancev samó po Adamu. Le nekaj znancev je bilo vmes. Nekaj so jih potrdili, nekaj zavrgli, mene in še nekoga druzega [so] poslali v bolnico na očesni pregled. 1. avg. je bil petek, na vrsto sva prišla šele v soboto. V petek zvečer sva jo čudežno pobrisala iz bolnice, ker bi drugače morala tam spati. V soboto nisva mogla tako, morala sva čakati ves dan in vso noč tam. V soboto sva prestala pregled, v nedeljo dobila listine, da sva smela oditi. Bila sva 24 ur brez jedi. Bila sva seveda – na najino veliko jezo – potrjena vkljub ceremonijam, ki so jih počenjali z nama. V ponedeljek sem odšel zopet na naborni urad, kjer so mi rekli, da me že obvestijo. V torek pa sem že dobil frekv. izpričevalo,* vesel do neba. Ti ne veš, kako si mi ustregel, mene so živci kar razjedali. Če bi me bili vpoklicali, bi se [ne] videla v Lj …«

Po prvi svetovni vojni je Kras postal del Kraljevine Italije, Kosovel pa italijanski državljan. Poleti 1924 se je moral zglasiti na naboru v tržaški vojašnici. Kmalu zatem je Kosovel dobil jugoslovansko državljanstvo. Italijanskim oblastem je sporočil, da je od zdaj naprej pristojen v Ljubljano.

⏳Fotografsko-literarna razstava o Srečku Kosovelu »In tu in tam. Le bežno potovanje.« je na ogled samo še do 18. avgusta 2026. Prijazno vabljeni, da si jo ogledate na muzejski ploščadi.

Foto: neznan, pogled na Trst s svetilnika. Nad mestom se dviga grad svetega Justa, kjer je bil Kosovel na naboru, 1916–1917.

*Frekventacijsko izpričevalo oz. potrdilo – potrdilo o študiju.

11/08/2026

Piran 🐚

Podobe Pirana, ki jih zasledimo na fotografijah iz sredine šestdesetih let 20. stoletja, pričajo o živahnem turističnem utripu tega obmorskega mesta. K razvoju turizma v mestu je že v začetku 20. stoletja prispevala ozkotirna železnica, poimenovana Porečanka (Parenzana). Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1902 ter je obratovala na progi Trst–Poreč. Za lažji dostop do turističnih središč je na progi Piran–Portorož–železniška postaja Sv. Lucija med letoma 1912 in 1953 obratoval tudi električni tramvaj.

Osrednji piranski trg je poimenovan po violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju (1692–1770) ter predstavlja eno najbolj prepoznavnih podob Pirana. Letos mineva 130 let od postavitve bronastega kipa umetnika, ki krasi trg.

Foto: Miha Dariš, Piran, september 1968

10/08/2026

🎨V sredo, 12. avgusta 2026, vas prijazno vabimo na letošnjo zadnjo poletno ustvarjalnico. V prijetni senci tivolskih dreves bomo skupaj ustvarjali ter ob tem spoznavali fotografije in predmete iz bogatih muzejskih zbirk.

⏰Ustvarjalnica bo potekala od 10. do 12. ure.

💞Udeležba je brezplačna. Vabljeni na prijetno druženje, raziskovanje muzejskih zgodb in skupno ustvarjanje.

Foto: Sarah Poženel, MNZS

07/08/2026

Cesarski par v Gorici

V šesti soški bitki, ki je potekala med 4. in 16. avgustom 1916, je italijanski vojski uspelo zasesti Sabotin, pomemben steber obrambe goriškega mostišča. Avstro-ogrska vojska se je bila prisiljena umakniti na nove položaje vzhodno od Gorice, na levi breg Soče, in prepustiti mesto italijanskim napadalcem. 9. avgusta 1916 so na veliko razočaranje avstro-ogrskih prebivalcev in posebej Slovencev italijanski vojaki vkorakali in zasedli močno porušeno Gorico. Tudi avstro-ogrski branilci doberdobskega Krasa so se bili zaradi nevarnosti obkolitve prisiljeni umakniti na nove obrambne položaje. Vojna ob reki Soči se je nadaljevala s še večjo silovitostjo vse do konca oktobra 1917, ko je skupna avstro-ogrsko-nemška ofenziva prebila italijansko bojno črto in prisilila napadalce k umiku do reke Piave. Takrat je bila tudi Gorica osvobojena in veselje zaradi končanja bojev ob reki Soči in konca strahu pred vojaško grožnjo, se je širilo med prebivalci zaledja.

Cesar Karel Habsburški je že kot prestolonaslednik večkrat obiskal poveljstvo in vojake v Postojni in v neposrednem zaledju soškega bojišča. Novice o poteku ofenzive in uspešnem preboju je dočakal v Ljubljani, potem je odšel k svoji armadi v Postojno in vse do opuščenega bojišča. Območje je bilo sicer še dolgo pod nadzorom vojske s številnimi veljavnimi omejitvami. Fotografija njegovega obiska v Gorici je nastala, ko so se razmere v mestu že umirjale in so se vanj začeli počasi in previdno vračati tudi povratniki iz begunstva. Fotografija cesarskega para na zadnjem sedežu avtomobila je bila posneta na glavnem trgu pred Neptunovim vodnjakom v Gorici, po domače na Travniku. V začetku leta 1918 jo je kot razglednico natisnila dunajska tiskarna Brüder Kohn.

Foto: Cesarski par v Gorici. Razglednico je muzeju z obsežno zbirko razglednic iz zapuščine Ivana Bezlaja leta 2025 podarila dr. Ljudmila Bezlaj, za kar se ji tudi ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.

Address

Celovška Cesta 23
Ljubljana
1000

Telephone

+38613009610

Website

http://www.muzej-nz.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Muzej novejše zgodovine Slovenije posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to Muzej novejše zgodovine Slovenije:

Want your organization to be the top-listed Government Service in Ljubljana?