Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

25/07/2026

Pri poročanju o pesticidih v jagodah so bili izpuščeni slovenski podatki: odgovor na prispevek V evropskih jagodah odkrili koktajl strupenih pesticidov (Sobotna priloga Dela, 25.7.2026)

V prispevku, objavljenem 8. julija v Delu, avtor oziroma avtorica, podpisana z začetnicama R. I., povzema raziskavo organizacije Pan Europe o ostankih pesticidov v jagodah, pridelanih v enajstih državah Evropske unije.

V prispevku je poudarjeno, da so v belgijskem vzorcu jagod našli devet različnih ostankov pesticidov, v madžarskem osem in v irskem sedem, izpuščen pa je za slovenske bralce bistven podatek: tudi en slovenski vzorec je vseboval osem različnih ostankov pesticidov.

V raziskavo sta bila vključena dva vzorca konvencionalno pridelanih slovenskih jagod: prvi je izviral neposredno od lokalnega pridelovalca, drugi iz lokalne trgovine s sadjem. Vsebovala sta šest oziroma osem različnih ostankov pesticidov, kar je s povprečno sedmimi ostanki na vzorec predstavljalo najvišje povprečje med vsemi vključenimi državami.

Tudi seštevka koncentracij vseh izmerjenih ostankov pesticidov v slovenskih vzorcih, 1,878 in 1,571 mg/kg, sta bila najvišji in drugi najvišji med 41 analiziranimi evropskimi vzorci. Seštevek koncentracij sicer ni neposredno merilo toksičnosti, je pa pomemben primerjalni podatek, ki bi ga moral časopis predstaviti slovenski javnosti.

Oba slovenska vzorca sta vsebovala ciprodinil in fludioksonil, ki ju Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) uvršča med hormonske motilce in bi morala biti že pred leti umaknjena s trga EU, ter domnevno rakotvorni difenokonazol, pri katerem obstaja tudi skrb zaradi možnih vplivov na razvoj živčevja. Vzorec z osmimi ostanki je vseboval tudi nevrotoksični deltametrin, ki lahko škodljivo vpliva na razvoj možganov.

Vzorec z najvišjo skupno koncentracijo ostankov pesticidov med vsemi testiranimi evropskimi vzorci je bil kupljen neposredno pri slovenskem pridelovalcu. K tako visoki koncentraciji je morda prispeval kratek čas med obiranjem in prodajo, zaradi katerega je bilo manj časa za razgradnjo ostankov pesticidov.

Ta domneva podpira pomembno dejstvo: kratka pot »od njive do krožnika« pri intenzivno škropljenem sadju (ali zelenjavi) sama po sebi ne zagotavlja manjše izpostavljenosti pesticidom. V tem vzorcu so namreč odkrili kar šest različnih ostankov pesticidov. Nad tem bi se morali zamisliti predvsem odgovorni za varnost hrane v Sloveniji.

Noben vzorec ni vseboval v EU prepovedanih pesticidov, prav tako nobena izmerjena koncentracija v slovenskih vzorcih ni presegla veljavne mejne vrednosti MRL (angl. maximum residue level), zato sta bila formalno skladna z zakonodajo. Vendar skladnost posamezne snovi še ne pomeni varnosti njihove mešanice. Potrošniki so tako hkrati izpostavljeni več pesticidom, ki so sicer pod zakonskimi mejami, vendar se lahko njihovi učinki seštevajo ali medsebojno krepijo.

Glede na to, da imajo pesticidi endokrine, nevrotoksične, rakotvorne in druge nevarne lastnosti, je to posebej pomembno pri otrocih in med nosečnostjo, saj so zgodnja razvojna obdobja občutljivejša za snovi, ki motijo hormonsko delovanje ali razvoj živčevja. Zato se strinjamo, da gre pri nezadostnem zagotavljanju prehranske varnosti predvsem za veliko izdajo naših otrok in nosečnic.

Za ustrezno obveščanje in zaščito javnosti so odgovorni tudi javni mediji. Izpustitev za domačo javnost ključnih podatkov ni nepomembna novinarska oziroma uredniška napaka, saj daje bralcem izkrivljeno in nepopolno sliko o poročani temi. Od osrednjega slovenskega časnika upravičeno pričakujemo, da bo preveril celotno poročilo in izpostavil podatke, ki neposredno zadevajo Slovenijo.
Slovenski potrošniki imajo pravico vedeti, da so bili v analiziranih vzorcih slovenskih jagod ugotovljeni številni ostanki pesticidov in da sta bila vzorca med najbolj obremenjenimi v raziskavi.

Slovenska vzorca jagod sta bila med najbolj obremenjenimi v evropski raziskavi: vsebovala sta šest oziroma osem ostankov pesticidov.

18/07/2026

Včasih največ pomenijo preproste besede hvaležnosti. Ko bolnik začuti, da ni le številka, je to največje priznanje medicinskim sestram in celotnemu zdravstvenemu timu CKTF za njihovo delo.

21/06/2026

Ali so se med včerajšnjimi padavinami v Ljubljani aktivirali razbremenilniki kanalizacijskega sistema in ali je prišlo do izpustov kanalizacijske odpadne vode v Ljubljanico?
Kje so javno dostopni podatki o tem: lokacije razbremenilnikov, čas trajanja morebitnih izpustov in ocenjene količine izpuščene vode?

Nevihta z obilnim nalivom in močnim vetrom, ki je pozno popoldne zajela območje Ljubljane, je med drugim povzročila težave z meteorno vodo. Gasilci so črpali vodo iz objektov, zalilo je več podvozov. Gasilci so posredovali tudi na Gorenjskem.

12/06/2026

Kaj naj bo glavni argument v razpravi o sežigalnici, 2.

V nadaljevanju podajamo odgovor na kolumno meteorologa Andreja Velkavrha v Dnevniku z dne 29. maja 2026 z zgornjim naslovom.
(12. 06. 2026, Dnevnik, pisma bralcev)

G. Velkavrh v svoji kolumni navaja, da bi po njegovem mnenju morala biti moderna tehnologija eden glavnih argumentov za odločitev o sežigalnici v Ljubljani. Še pred tem pa zapiše, da v razpravi o sežigalnici v Ljubljani tehtanje argumentov zahteva znanje in poznavanje tematike. Pravi, da »nam manjka samokritičnosti in tudi malo ponižnosti, da bi nekomu, ki je strokovnjak, priznali, da ve več od nas«.

Da, najprej nam manjka samokritičnosti, da bi priznali, da ljudje vedo o tej tematiki premalo tudi zato, ker jih mediji in interesno vpeti strokovnjaki obveščajo slabo, enostransko ali zavajajoče, drugih strokovnjakov pa je slišati premalo. Pri tako pomembnem vprašanju tudi molk ni nevtralen – v javnosti pomeni tiho soglasje.

Razlaga g. Velkavrha, da beseda »sežigalnica« sama »še najmanj onesnažuje, niti ne posega v prostor«, je podcenjujoča do ljudi, za katere avtor sam trdi, da o temi vedo premalo. Še bolj nenavadno je, da Velkavrh lego Ljubljane v kotlini, v zavetrju Alp, in pogoste temperaturne obrate potisne v okvir »argumenta nasprotnikov«. Od meteorologov bi pričakovali nasprotno: da bodo prvi razumeli in opozorili, zakaj je Ljubljana zaradi kotlinske lege in slabe prevetrenosti neprimerna lokacija za sežigalnico. Geografska in meteorološka dejstva niso polemični argument, temveč izhodišče resne razprave.

Paracelsus je že davno povedal: vse je lahko strup, odločilen je odmerek. Prebivalci Ljubljane že danes vdihujejo zelo onesnažen zrak, zato so odmerki škodljivih, tudi toksičnih in rakotvornih snovi že previsoki ter prispevajo k boleznim in prezgodnji umrljivosti. S sežigalnico bi bili še večji, in to za več generacij prebivalcev. Zato nikakor ni vseeno, kje sežigalnica stoji.

Čiste sežigalnice ni. Tega tudi g. Velkavrh ne zanika, se pa zateče k olepševanju, da zaradi moderne tehnologije izpusti morda vendarle »niso tako« umazani, kot mislimo, da so, in da morda ne bi imeli »bistvenega« vpliva na okolje.

G. Velkavrh ne vidi težave, da bi prebivalci Ljubljane vdihovali dim sežganih odpadkov velikega dela Slovenije, območja z 1,35 milijona prebivalcev, ki jih bodo vsakodnevno vozili v mesto, iz njega pa odvažali več deset tisoč ton pepela in drugih ostankov sežiga. Hkrati jim skuša vsiliti še občutek krivde. Vprašanje o primernosti sežigalnice obrne v navidezno moralno dilemo: če dima ne bi zadrževala ljubljanska kotlina, ali bi ga bilo potem sprejemljivo »velikodušno« poslati še drugim prebivalcem Slovenije in širše? Kot da je sežiganje v Ljubljani samoumevno, vprašanje pa je le še, kdo bo plačal ceno onesnaženega zraka.

A bistvo ni v delitvi bremena dima, temveč v tem, da sežigalnica ne sodi v kotlino, kjer se onesnaževala zadržujejo nad ljudmi. To ni solidarnost, ampak prenos okoljskega in zdravstvenega bremena na ljudi, ki že zdaj živijo z onesnaženim zrakom. Otroci v Ljubljani imajo že sedaj pogosteje astmo kot ostali otroci, odrasli pa imajo pogosteje pljučni rak. V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre 250 prebivalcev. To pomeni, da je v Ljubljani vsaka deseta smrt prezgodnja in posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku.

Glavni argument v razpravi o sežigalnici zato ni moderna tehnologija, temveč lokacija in z njo povezana skrb za zdravje ljudi.

izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med.
Ana Benedik, dr. med.
prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.
Ana Mavrič, dr. med.
Nevenka Mlinar, dr. med.
mag. Marina Praprotnik, dr. med.
prof. dr. Zvonka Rener Primec, dr. med.
izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Tanja Varl Turk, dr. med.

zdravnice in zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ter člani razširjene Delovne skupine za spremljanje opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije

V nadaljevanju podajamo odgovor na kolumno meteorologa Andreja Velkavrha v Dnevniku z dne 29. maja 2026 z zgornjim naslovom.

07/06/2026

Toksikologija 2026

07/06/2026

Ljubljana potrebuje čist zrak in varno vodo, ne pa sežigalnice, ki problem odpadkov spremeni v zdravstveno breme za prebivalce. Sežigalnica ne pomeni čistejšega zraka, ampak dodatno onesnaženje in večje tveganje za zdravje prebivalcev ljubljanske kotline, predvsem otrok, nosečnic in starejših. Filtri strupov ne odpravijo - del jih uide v zrak, del pa jih ujamejo v filtrski prah, pepel in druge nevarne ostanke, ki jih je treba nato spet nekam odložiti ali izvoziti.
https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/jankovic-sezigalnica-bo-izboljsala-kakovost-zraka-2806789/

31/05/2026

Gradili bi sežigalnice odpadkov in komunalnega blata, izpustov pa ne bi merili. (Delo, 29.5.2026)

28/05/2026

Zdravniki nasprotujemo sežiganju odpadkov v Ljubljani

Zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Zdravniške zbornice Slovenije odločno nasprotujemo gradnji sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je MOPE že leta 2024 opozoril, da bi sežiganje odpadkov v Ljubljani škodljivo vplivalo na zdravje prebivalcev (03-78/24).

Sežiganje odpadkov sprošča v okolje strupene snovi

Pri sežiganju odpadkov se sproščajo v zrak toksični elementi, rakotvorni prašni delci PM, dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki. Prašni delci PM, nastali pri sežiganju odpadkov, imajo tudi večji oksidativni potencial in so bolj strupeni. Po vdihu se delci PM odložijo globoko v pljučih; najmanjši med njimi lahko preidejo v krvni obtok ter sprožijo sistemsko vnetje, ki prizadene vse organe, vključno z možgani. Prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov zato pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji, poleg tega pa dihanje onesnaženega zraka poveča tveganje za astmo, kronični bronhitis, bolezni srca in ožilja, kot sta možganska in srčna kap, prezgodnjo demenco, alergije, dermatitise, pri otrocih pa tudi za prirojene nepravilnosti ter motnje v razvoju pljuč in možganov.

Ljubljana ima že danes slab zrak, prebivalci pa to plačujejo z zdravjem

Zrak v Ljubljani je že danes med najbolj onesnaženimi v Evropi. V poročilu Evropske agencije za okolje iz leta 2025 je Ljubljana zasedla šele 709. mesto med 761 evropskimi mesti. Slabšo kakovost zraka ima le še približno 7 % mest v Evropi. Posledice že opazimo: otroci v Ljubljani pogosteje zbolevajo za astmo kot ostali otroci v Sloveniji, odrasli pa imajo pogosteje pljučni rak. Ob večji onesnaženosti zraka se v Ljubljani poveča tudi število obiskov urgence zaradi poslabšanj pljučnih in srčnih bolezni, npr. srčne kapi. V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre 250 prebivalcev. To pomeni, da je v Ljubljani vsaka deseta smrt prezgodnja in posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku.

Ljubljanska kotlina je za sežigalnico povsem neprimerna

V načrtovani sežigalnici bi sežigali 400 ton odpadkov na dan oziroma letno 130000 ton odpadkov iz osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraške, primorsko-notranjske, posavske in zasavske statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija (1,35 milijona prebivalcev Slovenije). To bi kakovost zraka dodatno zelo poslabšalo in ogrozilo zdravje prebivalcev Ljubljane in okolice. Ljubljanska kotlina je za takšno napravo izrazito neprimerna. V hladnih, meglenih in neprevetrenih mesecih bi se strupene in rakotvorne snovi iz dimnika zaradi neprevetrenosti in jezera hladnega zraka oziroma temperaturnega obrata kopičile nad mestom.

Čiste sežigalnice odpadkov ni

Onesnaženje bi se dogajalo tudi, če bi uspeli zgraditi najsodobnejšo sežigalnico, saj čiste sežigalnice ni. Že izračuni Energetike Ljubljana kažejo, da bi bili izpusti delcev PM2,5 iz načrtovane sežigalnice do 30-krat višji od izpustov iz novega plinskega kotla v Mostah.
Tudi visok dimnik ne bi rešil problema
Načrtovalci sežigalnice predvidevajo gradnjo 220-metrskega dimnika. Tudi tako visok dimnik ne bi rešil problema onesnaževanja, saj bi dim sežigalnice še vedno vsaj dva tedna ostal ujet pod temperaturnim obratom. Poleg tega je plast temperaturnega obrata lahko debela tudi več sto metrov, zato bi onesnaženje, ki ne bi prebilo njenega vrha, prav tako ostalo ujeto v kotlini.

V Ljubljano bi vozili odpadke iz velikega dela Slovenije

Sežigalnica bi povečala tudi promet tovornih vozil na mestnih vpadnicah, ki že zdaj pomembno onesnažuje zrak. V Ljubljano bi morali dnevno dovažati komunalne in druge odpadke iz več večjih mest Slovenije (Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Kranj in Jesenice), hkrati pa iz mesta odvažati več deset tisoč ton pepela. Del tega bi bil zelo toksičen elektrofiltrski pepel, ki bi ga morali voziti v tujino.

Sežiganje odpadkov bo vse dražje in vse manj sprejemljivo

Sežiganje odpadkov je zahteven in drag način ravnanja z odpadki, ki bo v prihodnje zaradi vse strožjih zahtev EU glede kakovosti zraka in vključitve sežigalnic v sistem trgovanja z emisijami CO₂ vse dražji. Hkrati postaja sežiganje odpadkov družbeno vse manj sprejemljivo, saj negativno vpliva na zdravje ljudi, živali in rastline ter onesnažuje zrak, tla in vodo.

Sežigalnica ni pot v podnebno nevtralno mesto

Z gradnjo sežigalnice Ljubljana ne bi postala ne »podnebno nevtralna«, ne »družba brez odpadkov« in ne »pametno mesto«, kot ta projekt predstavlja vodstvo ljubljanske mestne občine. Nasprotno, postala bi mesto z novim velikim virom onesnaženja za več desetletij, kar je v nasprotju z idejo krožnega gospodarstva in zelenega prehoda.

Vlada mora dati prednost zdravju ljudi

Zdravniki pričakujemo, da Vlada RS in MOPE koncesije za sežiganje odpadkov ne b***a podelila podjetju, ki bi sežigalnico gradilo v Ljubljanski kotlini. Ta je najgosteje naseljeno območje v Sloveniji, hkrati pa ima zaradi geografske lege in meteoroloških razmer izrazito neugodne pogoje za sežiganje odpadkov - verjetno ene najslabših v Evropi.

Razširjena delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije
in
zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

19/05/2026

CKTF na pripravah 🎨🎯

10/05/2026