01/09/2026
1. SEPTEMBER 1923 – VELIKI KANTŌ POTRES
Veliki Kantō potres iz leta 1923 (関東大地震, Kantō daijishin; ali 関東大震災, Kantō daishinsai) je bil megapotres, ki je prizadel nižino Kantō na glavnem japonskem otoku Honšu ob 11:58:32 po lokalnem času (02:58:32 UTC) v soboto, 1. septembra 1923. Imel je navorno (Mw) magnitudo 8,0, njegovo žarišče pa je bilo 60 km jugozahodno od prestolnice Tokio. Potres je opustošil Tokio, pristaniško mesto Jokohamo in okoliške prefekture Kanagava, Čiba in Šizuoka ter povzročil obsežno škodo po vsej regiji Kantō.
Uničenje je bilo ogromno. Poleg stavb je potres uničil ceste, podrl mostove (v Tokiu jih je bilo uničenih 362 in močno poškodovanih 70), zvil železniške tire, pretrgal vodovodne in kanalizacijske cevi ter telegrafske linije. Glavni tokijski akvadukt iz Wadaborija se je zrušil na dveh mestih in zahteval obsežna popravila. Morsko dno v zalivu Sagami se je v nadžariščnem območju spustilo za več kot 400 metrov, kar je sprožilo cunamije, ki so poplavili nizko ležeče obalne skupnosti.
Takoj po potresu so izbruhnili siloviti požari, ki so dejansko bili glavni vzrok vsesplošnega uničenja. V Tokiu so bila številna okrožja večinoma požgana. Skladišče oblačil Honjo, veliko odprto območje, kjer je iskalo zatočišče več kot 30.000 ljudi, je postalo smrtonosna past, ko ga je zajela močna ognjena nevihta (tatsumaki ali ognjeni vrtinec), ki je ubila skoraj vse v njem. Preživeli Koizumi Tomi je skladišče opisal kot »pekel na zemlji«, obdano z »neskončnimi vrstami trupel: rdečimi, vnetimi telesi; črnimi, oteklimi telesi; trupli, delno zakopanimi pod pepelom in tlečimi ostanki«.
Požari, ki jih je še poslabšal močan veter bližnjega tajfuna, so se hitro širili po gosto naseljenih urbanih območjih in so bili vzrok za večino opustošenja in žrtev. Število smrtnih žrtev se ocenjuje na med 105.000 in 142.000 ljudi, vključno z več deset tisoč pogrešanimi in domnevno mrtvimi. Uničenih je bilo več kot polovica Tokia in skoraj celotna Jokohama, približno 2,5 milijona ljudi pa je ostalo brez domov. Nesreča je sprožila obsežne družbene nemire, vključno s pokolom v Kantu, v katerem so skupine vigilantov na podlagi lažnih govoric umorile 6.000 etničnih Korejcev in drugih tam živečih tujcev.
Veliki Kantō potres je na Japonskem pustil neizbrisen pečat. 1. september je bil leta 1960 razglašen za dan preprečevanja nesreč (防災の日, Bōsai no hi), letni spominski dogodek, ki vključuje vsedržavne vaje za obvladovanje nesreč in kampanje ozaveščanja. Ta naravna nesreča je izpostavila ranljivost mest in vplivala na poznejše pristope k urbanističnemu načrtovanju in gradbenim predpisom, čeprav je ideal mesta odpornega na nesreče ostal nedosegljiv. Potres in njegove posledice ostajajo predmet zgodovinskih študij in javnega spomina in so oster opomin na japonsko seizmično aktivnost in kompleksno medsebojno prepletanje njenih uplivov na nesreče, družbo in nacionalno identiteto.
