Jewish Cultural Center Ljubljana / Judovski kulturni center

Jewish Cultural Center Ljubljana /  Judovski kulturni center The center of Jewish life in Ljubljana. The Jewish Cultural Center promotes Jewish heritage and tolerance for locals and visitors to Ljubljana. januar).

Mission

Considering the complexity and historical neglect of the Jewish presence in this territory, as well as the contemporary history of Israel and the diaspora, the Jewish Cultural Center uses a public­-friendly approach to encourage both young and adult visitors to re­think history and attempt to understand it better. Our educational mission, which includes curatorial projects, exhibitions, and practice­-based research aims to examine and present a multitude of facets related to the Holocaust and its profound effects on society. We believe that a rigorous examination of the Holocaust will help people reflect on the uses and abuses of power, as well as the roles and responsibilities of individuals, organizations, and nations, as they confront violations of human rights; and contribute to a greater understanding of the possibilities of a repeated genocide in the contemporary world. About
The Jewish Cultural Center (JCC) in Ljubljana serves the social life of the city's Jews and international visitors by presenting innovative, entertaining, and educational topics through theater and puppet performances, concerts, lectures, Jewish holidays, and other social gatherings. In close partnership with Mini Theater, the JCC is the epicenter for critical events and festivals promoting tolerance, inclusion, history, and education from western Slovenia to northeastern Italy. We are part of Liberal Judaism. In Slovenia 2021 we establish a Liberal Jewish Community of Slovenia. We are temporarily close! JUDOVSKI KULTURNI CENTER LJUBLJANA
KRIŽEVNIŠKA 3
1000 LJUBLJANA
+38631330600

Glede na kompleksno in zgodovinsko zanemarjanje judovske prisotnosti na našem območju, kot tudi sodobne zgodovine Izraela in diaspore, se Judovski kulturni center poslužuje javnosti prijaznega pristopa z namenom spodbujanja tako mladih, kot tudi odraslih obiskovalcev, da ponovno razmislijo o zgodovini in jo poskusijo bolje razumeti. Naše izobraževalno poslanstvo, ki vključuje kuratorske projekte, razstave in praktične raziskave, je preučevati in predstaviti številne vidike, povezane s holokavstom in njegovimi globokimi učinki na družbo. Verjamemo, da bo temeljito preučevanje holokavsta ljudem pomagalo razumeti uporabo in zlorabo moči, kot tudi vlogo in odgovornost vsakega posameznika, organizacij in narodov,ko se soočijo s kršitvijo človekovih pravic, kar bo prispevalo k večjemu razumevanju možnosti za ponovitev genocida v sodobnem svetu. JUDOVSKI KULTURNI CENTER V LJUBLJANI
/מרכז תרבות יהודי

V Ljubljani se je na iniciativo nekaj članov JSS in nekaj podpornikov judovske kulture, življenja; simpatizerjev in potomcev po prednikih judovske krvi odločilo, da ustanovimo Judovski kulturni center Ljubljana- zavod za izvajanje in promocijo judovske kulturnih dogodkov. V okviru centra delujeta Muzej in Knjižnica, v razstavnih prostorih pripravljamo različne ttematske razstave, prirejamo gledališke in lutkovne predstave, koncerte, literarne večere. JKC pa je tudi partner pri pripravi in izvedbi Festivaa strpnosti v Ljubljani. Skrbimo za promocijo kulturnega sodelovanja med Judi in ostalimi državljani Slovenije v Sloveniji, sodelujemo z diasporo in podobnimi institucijami v svetu in Izraelu. Judovski kulturni center Ljubljana je samostojna enota, ki sodeluje z vsemi kulturnimi organizacijami in posamezniki v Sloveniji, s Slovensko judovsko skupnostjo, ostalimi Judi živečimi v Sloveniji in tujini, in vsemi, ki so odprti za sodelovanje z name. Prvi in za izvedbo projektov Judovskega kulturnega centra v Ljubljani in najpomembnejši partner pa je Mini teater, kjer je JKC najel prostore za svoje delovanje in ob pomoči MT tudi izvaja številne programe. Leta 2002 naj bi po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, v Sloveniji živelo 28 Judov po narodnosti in 99 pripadnikov judovske veroizpovedi, medtem, ko naj bi po nekaterih neuradnih ocenah na Slovenskem živelo od 300 do 500 ljudi judovskega porekla. V zadnjem času pa se je zaradi poslovnih ali privatnih vezi s Slovenijo priselilo tudi več državljanov Izraela. Osnovno poslanstvo Judovskega kulturnega centra Ljubljana, kakor je bil center poimenovan, temelji na preučevanju, ohranjanju, negovanju in predstavitvah slovenske judovske kulturne dediščine. Že v začetku delovanja smo navezali stike z nekaterimi domačimi in tujimi sorodnimi ustanovami, sočasno pa več poudarka namenjamo promociji centra in nastajajočih kulturnih programov. S prirejanjem kulturnih, znanstvenih in drugih prireditev skušamo javnost prav tako opozarjati na kulturne raznolikosti, center oživljamo predvsem kot prostor medkulturnega diaologa temelječega na strpnosti in sprejemanju različnosti. Pomemben segment dela je produkcija in postprodukcija gledaliških in lutkovnih predstav, glasbenih dogodkov, organizacijo Festivala strpnosti , dva pomembnejša programska dogodka pa sta tudi Evropski dan judovske kulture (september) in Projekt “Šoa – spominjajmo se” – svetovni dan spomina na holokavst (27. Vsi programi v projektu nagovarjajo javnost za trajno pomnjenje in spominjanje na največje zlo 20. stoletja; da ne bi bilo nikoli pozabljeno, predvsem pa – da se ne bi nikoli in nikjer več ponovilo. Generalna skupščina OZN je leta 2005 sprejela resolucijo z naslovom Spomin na holokavst, s katero je razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Tega zdaj zaznamujemo tudi v Sloveniji, ne le kot dan spomina na holokavst, pač pa kot spominski dan slovenskih žrtev nacifašizma oziroma holokavsta. Slovenski taboriščniki so bili dolga leta prezrti in pozabljeni, kadar se je v Sloveniji in tujini govorilo o žrtvah koncentracijskih taborišč, zato je prav, da se jih zdaj po tolikih letih vendarle dostojno spominjamo. JUDOVSKA ČETRT V LJUBLJANI
Judje so se v Ljubljani naselili že pred letom 1213, ko naj bi obnovili staro sinagogo, prvi listinski vir pa je iz leta 1327, in sicer privilegij Henrika VI. Koroškega, s katerim je skupini Judov iz Čedada in Gorice dovolil naselitev v Ljubljani in ustanovitev banke. V Ljubljani je na tem mestu vsaj dve stoletji delovala sinagoga. Leta 1515 je cesar Maksimilijan I. mestu podelil pravico do izgona in prepovedi ponovne naselitve Judov. V času Ilirskih provinc (1809–1813) in nato po letu 1867 so omejitve prenehale veljati. Med drugo svetovno vojno je bila gospodarsko in kulturno pomembna in organizirana judovska populacija na Slovenskem in v Ljubljani malone uničena. Slovenske Jude so večinoma deportirali v Auschwitz, Dachau in Mauthausen. V obdobju socialistične Jugoslavije je skupnost doživela različne oblike represije, razlastitve in sodne pregone. Precej preživelih se je odločilo za izselitev v Izrael. Leta 1954 je bila ustanovljena Jevrejska občina Ljubljana, leta 1991 pa Judovska skupnost Slovenije. Leta 2021 je bila ustanovljena Liberalna judovska skupnost Slovenije/ Liberal Jewish Community of Slovenia
Judovsko pokopališče je na ljubljanskih Žalah. KOSHERDELIHT:

https://www.bet-israel.com/wp/wp-content/uploads/2021/08/THE-2021-SHORT-KOSHER-LIST-OF-CROATIA.pdf

Ob koncu tedna nas paraša Ki Teitzei spomni na nekaj, kar presega religijo in pripada vsem: ne ostani ravnodušen.Ne pojd...
21/08/2026

Ob koncu tedna nas paraša Ki Teitzei spomni na nekaj, kar presega religijo in pripada vsem: ne ostani ravnodušen.
Ne pojdi mimo človeka, ki potrebuje pomoč. Ne spreglej krivice. Spoštuj dostojanstvo drugega – tujca, soseda, delavca, človeka, ki je drugačen od tebe. Prevzemi odgovornost za skupnost, katere del si.
To so stare besede, a presenetljivo sodobno sporočilo. Kultura, umetnost in spomin imajo podobno nalogo: učijo nas videti drugega, postavljati vprašanja in se upreti brezbrižnosti.
V mesecu elul, času razmisleka pred judovskim novim letom, si zato želimo predvsem več poslušanja, radovednosti, solidarnosti in človečnosti.
Naj bo konec tedna miren.
Šabat šalom iz Judovskega kulturnega centra Ljubljana.

שבת שלו

Danes, ob prazniku Marijinega vnebovzetja, iz Judovskega kulturnega centra Ljubljana z vso toplino voščimo vsem našim ka...
15/08/2026

Danes, ob prazniku Marijinega vnebovzetja, iz Judovskega kulturnega centra Ljubljana z vso toplino voščimo vsem našim katoliškim prijateljem lep in miren praznik.

Marija – Mirjam – je bila judovska žena, rojena v judovskem svetu in izročilu Izraela. Tudi njena zgodba nas spominja na globoke korenine, ki povezujejo judovstvo in krščanstvo, ter na skupno dediščino, iz katere so skozi stoletja rasle vrednote ljubezni do bližnjega, sočutja, odgovornosti, pravičnosti in miru.

Danes želimo predvsem preprosto reči: dragi prijatelji, lep praznik. Preživite ga v miru, med ljudmi, ki jih imate radi, in z občutkom bližine, ki jo v teh nemirnih časih vsi tako zelo potrebujemo.

Naj nas prazniki drug drugega učijo tudi veselja ob veselju drugega, spoštovanja in prijateljstva.

Iz Judovskega kulturnega centra Ljubljana – šalom, mir vam in vašim domovom. ❤️

Šabat šalom.Ta teden beremo parašo Šoftim.V njej je stavek, ki ga poznamo skoraj vsi:»Tzedek, tzedek tirdof.«»Pravičnost...
14/08/2026

Šabat šalom.
Ta teden beremo parašo Šoftim.
V njej je stavek, ki ga poznamo skoraj vsi:
»Tzedek, tzedek tirdof.«
»Pravičnost, pravičnost zasleduj.«

Toda nekaj strani pozneje Tora pove še nekaj, kar se v teh dneh bere drugače kot sicer. Celo v času vojne človeku zapoveduje, naj ne uničuje dreves. Iz tega je zraslo judovsko načelo bal tashchit – ne uničuj po nepotrebnem.

Ko gledamo strašne podobe požarov, ki te dni požirajo gozdove, domove in pokrajino na Hrvaškem in drugod po Evropi, te starodavne besede nenadoma niso več samo zgodba iz Tore.
Spominjajo nas, da zemlja, drevesa, voda in svet okoli nas niso nekaj samoumevnega. Da smo zanje odgovorni. In da tudi tisto, kar se nam zdi večno, lahko izgine v nekaj urah.
Na začetku meseca elul, časa premisleka in vračanja k sebi, je morda dobro pomisliti tudi na naš odnos do sveta, ki nam je zaupan.
Naj bo ta Šabat predvsem tih trenutek solidarnosti z vsemi, ki se borijo z ognjem, z gasilci, ki tvegajo svoja življenja, in z ljudmi, ki so izgubili ali zapuščajo svoje domove.
Naj se ogenj umiri.
Naj se ljudje varno vrnejo domov.
In naj bomo do zemlje, ki nas nosi, nekoliko bolj nežni.
Šabat šalom.

Amico – mi circonda il vasto mare )Prijatelj – širno morje me obdaja Prijatelj – širno morje me obdajas tisoč lučmi – ja...
11/08/2026

Amico – mi circonda il vasto mare )
Prijatelj – širno morje me obdaja


Prijatelj – širno morje me obdaja
s tisoč lučmi – jaz gledam horizont
kjer morje in nebo
neskončno zlivata svoje življenje. –
Toda drugje narava anekdotizira
zemlja izteza svoje dolge prste
sonce z odločnimi potezami pripoveduje
o obalah ki jim morje grize noge
zgoraj pa krona jih zelen vinograd.
Spodaj obalam v prsih vžiga sonce
bele vasi okrog zvonikov
še niže v morju bela jadra klateška
naključno. –

Na skali, isti skali poleg mene
je deklica, kot alga migetava,
v valu raznolika in varljiva
Φιλοβαθεία. –
V soncu živijo bronasti lasje
in trepetave oči golobice
gledajo morje in gledajo obalo
razsvetljeno. –
A pod tančico zraka jasnega
čuti večno skrivnost vsega
kar se spreminja brez predaha
v neskončnost.
V soncu sliši razboleli glas
vesolja – brezno jo privlači
v srhu groze vznemirja
kot val valuje morsko algo
ki vrta vztrajno s koreninami
v brezno in se smeje soncu. –

Prijatelj jaz še gledam horizont
kjer morje in nebo
neskončno zlivata svoje življenje.
Gledam in terjam življenje
življenje svoje moči divje
da oblikujem svoj svet in da sonce
o meni reči more luč in senco –
življenje da mi dá gotovega miru
v polnosti bivanja.

In trepetave golobičine oči
v radosti bodo videle in míru
brezno moje divje moči –
in val menljivi moje eksistence
tresel jo bo zdaj rahel zdaj viharen
kakor val morja morsko algo
ki vrta vztrajno s koreninami
v brezno in se smeje soncu. –

​​Piran, avgusta 1908

Carlo Michelstaedter (1887-1910)
Prevod: Srečko Fišer

Šabat šalomTa teden beremo parašo Re’eh – »Glej.«Včasih je dovolj, da se za trenutek ustavimo. Pogled na mirno morje, ka...
07/08/2026

Šabat šalom

Ta teden beremo parašo Re’eh – »Glej.«
Včasih je dovolj, da se za trenutek ustavimo. Pogled na mirno morje, kamen, borovce in svetlobo nas spomni, da svet ni sestavljen le iz hrupa in novic. Obstajajo tudi kraji, kjer čas teče nekoliko počasneje in kjer lahko znova slišimo svoje misli.
Morda je prav to smisel šabata. Ne umakniti se svetu, ampak se vanj vrniti z več pozornosti, več miru in več hvaležnosti.
Vsem članom naše skupnosti, prijateljem Judovskega kulturnega centra Ljubljana in vsem ljudem dobre volje želimo miren in blagoslovljen šabat.
Šabat šalom.

Prisrčno vabljeni v našo novo restavracijo:
05/08/2026

Prisrčno vabljeni v našo novo restavracijo:

101 Followers, 13 Following, 36 Posts - See Instagram photos and videos from @13.ktchn

2. avgust – Mednarodni dan spomina na genocid nad RomiNa današnji dan, 2. avgusta 1944, so nacisti v koncentracijskem in...
02/08/2026

2. avgust – Mednarodni dan spomina na genocid nad Romi

Na današnji dan, 2. avgusta 1944, so nacisti v koncentracijskem in uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau pomorili še zadnje zapornike t. i. »romskega družinskega taborišča«. V eni sami noči je bilo v plinskih celicah ubitih skoraj 3.000 Romov – večinoma žensk, otrok in starejših. Zato 2. avgust danes obeležujemo kot Mednarodni dan spomina na genocid nad Romi (Samudaripen), eno najmanj poznanih, a najstrašnejših poglavij druge svetovne vojne.

Nacistični režim in njegovi sodelavci so med drugo svetovno vojno sistematično preganjali Rome in Sinte na podlagi rasistične ideologije. Ocenjuje se, da je bilo po vsej Evropi umorjenih med 220.000 in 500.000 Romov. Mnogi so umrli v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih, množičnih streljanjih, zaradi prisilnega dela, lakote, bolezni in medicinskih poskusov.

Tudi slovenski Romi niso bili obvarovani nacističnega in fašističnega nasilja. Številni so bili med okupacijo ubiti, deportirani v koncentracijska taborišča ali izgnani s svojih domov. Dolga desetletja je njihovo trpljenje ostajalo prezrto, čeprav je bilo del iste genocidne politike, ki je prizadela Jude, Rome, Sinte ter druge skupine, ki jih je nacistični režim razglasil za »manjvredne«. Danes se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja zavedanje, da je spomin na romske žrtve neločljiv del spomina na holokavst. (Holocaust Remembrance⁠)

Spomin na vse nedolžne žrtve ni le poklon preteklosti. Je naša skupna odgovornost in opomin, da se moramo odločno zoperstaviti rasizmu, antisemitizmu, anticiganizmu, sovraštvu in vsem oblikam diskriminacije. V času, ko se predsodki in izključevanje znova krepijo, ostajata ohranjanje zgodovinskega spomina in zaščita človekovega dostojanstva temelj demokratične družbe.

Naj bo spomin na romske žrtve genocida trajen opomin, da se takšno zlo nikoli več ne ponovi.

Address

Križevniška 3
Ljubljana
1000

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Jewish Cultural Center Ljubljana / Judovski kulturni center posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to Jewish Cultural Center Ljubljana / Judovski kulturni center:

Share