13/06/2026
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je v okviru Studia Evropa pripravila razpravo z naslovom »Prihodnost evropske avtomobilske industrije. V pogovoru, ki je potekal v Mestnem muzeju Idrija, so sodelujoči razpravljali o številnih izzivih, s katerimi se v zadnjih letih sooča ena največjih gospodarskih panog v EU, kot so zeleni prehod, hitre tehnološke spremembe in močnejša globalna konkurenca. Te strukturne spremembe in geopolitične negotovosti so močno vplivale na avtomobilsko industrijo tako v EU kot tudi Sloveniji.
Evropska poslanka Zala Tomašič (EPP) je menila, da bi morala politika zagovarjati tehnološko nevtralnost namesto uvajanja prepovedi in kazni: »Industriji bi morali prepustiti pobudo, politika pa mora ustvarjati pogoje, da imajo strokovnjaki možnost razvijati nove tehnološke rešitve.« Kot je še izpostavila, do ciljev ne pridemo preko deindustrializacije: »V prejšnjem mandatu je bila v EU sprejeta zakonodaja, ki je sledila ideologiji in ni temeljila na dejanskih podatkih niti na dialogu z deležniki in to je bila napaka, ki je Evropska komisija še vedno ne želi priznati. Ni nam treba prepovedovati, če je na voljo boljša tehnologija, se bo prehod zgodil avtomatično.«
V zvezi s prihodom Kitajske na evropski avtomobilski trg je izpostavila, da tu ne gre za pošteno konkurenco: »Medtem ko je Kitajska podprla svoja podjetja, je EU dajala prepovedi in kazni. Kitajska pa deluje zelo strateško, na tem so delali desetletja. Evropa je medtem povsem zaspala, ustrezalo nam je delovati v odvisnosti od drugih.« Med prednostmi Evrope je poudarila njeno tradicijo in avtomobilsko industrijo kot simbol kakovosti, pa tudi zelo izobražene ljudi, »a ti zaradi birokracije in omejitev odhajajo iz Evrope, zato moramo ustvariti okolje, ki bo omogočalo inovacije. Zakonodajalci moramo biti v stiku z industrijo in realnostjo, ne smemo nadomestiti ene odvisnosti z drugo in okrepiti diverzifikacijo.«
Kot je spomnil župan Idrije Tomaž Vencelj, Idrija že več stoletij velja za tehnološki center: »Številne inovacije so se zgodile v času razvoja rudnika, v 70 letih minulega stoletja pa je Idrija brez velika tarnanja in pomoči države znanje iz rudnika preselila na ostale tehnološke panoge. Pri nas znata obe podjetji, ki sta vpeti v avtomobilsko industrijo, peljati zadeve v pravo smer, zato sem glede prihodnosti Idrije optimističen.«
Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije dr. Iztok Seljak je bil kritičen do delovanja Evrope; »Priča smo popolni nesposobnosti in popolnemu nerazumevanju svetovne slike in mega trendov, kako bo izgledal svet mobilnosti leta 2040 ali 2050.« Kot je spomnil, je bila Evropa do leta 1990 pol tisočletja voditelj sveta, medtem ko se danes njen delež v svetovnem BDP zmanjšuje. »Namesto, da bi stopili skupaj in se prilagodili z lakoto po uspehu, nas Kitajska danes prehiteva za 15 let. Biti vodilen v zelenem prehodu je dober cilj, a smo zgrešili pristop po vzoru skandinavskih držav, ki so doma vzpostavile tudi industrijo za realizacijo teh razvojnih procesov, ta pa je nato prevzela vodilni položaj v svetu. Evropa pa je šla v ta zeleni prehod brez ustreznih industrijskih podlag.«
Krivdo za današnji položaj evropske avtomobilske industrije je v prvi vrsti pripisal industriji sami, ki je predolgo živela v coni udobja in v zadnjih 20 letih spala, danes pa je v velikih težavah, ker ni pravočasno reagirala: »Danes vse izhaja iz neke vizije in sposobnosti izvedbe te vizije. Mi pa doživljamo izvedbo brez vizije, kar je nočna mora. Pomembni so tudi človeški viri so pomembni, znanje, inovacije. Moramo pustiti za seboj prtljago iz preteklosti in začeti delati na novih tehnologijah z željo po globalni dominaciji. Mi moramo Slovenijo odpreti, ne pa implodirati sami vase.«
Po mnenju sociologa, publicista, raziskovalca mobilnosti ter direktorja Inštituta za civilizacijo in kulturo Andreja Brgleza Evropa na področju tehnološkega razvoja skače »dva koraka naprej in potem dva nazaj. V globalni sliki je ta skupnost v preteklosti znala razmišljati drzno, a danes je svet drugačen. Imamo pogoje za kreativnost, a velika udobnost nas zavira, medtem ko ostali del sveta, ki ni tako udoben, napreduje hitreje. Mi bi radi vse dosegli hkrati in medtem ko drugi vedo, kam tečejo, mi nimamo jasnih ciljev.«
Kot je še dodal, je ideja zelenega prehoda prava, a na drugačen način: »Samo trg ne bo rešil vsega, tudi samo regulativa ne, treba je najti ravnovesje med obema pristopoma.« Strinjal se je, da je evropska industrija zaspala v razvoju na področju avtomobilske industrije, menil pa je še, da »smo v Sloveniji sposobni iz malo narediti veliko, a se moramo omejiti in imeti fokus, kam točno bomo vlagali in razvijali ter potem iti v Evropo in svet.«
Video posnetek razprave je na voljo na našem Facebook profilu in na kanalu YouTube.
