Lublana, Slovenija

20/06/2017

Za zagovornike pravilnosti imena Ljubljana pa so zelo zaskrblujoča zgovorna dejstva, da je ime Lublana razširjeno skoraj po celotni slovanski Evropi, razen na Balkanu. Ime Lublana se ni moglo razširiti v zadnem času iz "pokvarjene lublanščine" vse tja do ruskih meja. Stoletja zakoreninena imena se namreč zlepa ne spremenijo. Do spremembe lahko pride le zaradi vpliva zunajnega dejavnika ali zaradi spremembe jezika. Če je ime Ljubljana zares pravilno, zakaj Polaki, Čehi, Lužičani, Moravci, Slovaki, "Kajkavci", Istrani, uporablajo ime Lublana? Čisto enostavno! Zato ker so slovenski slavisti pod vplivom srbščine, spremenili pravila izgovorjave knižne slovenščine in jo umetno zbližali s srbščino, hkrati pa oddalili od zahodno-slovanskih jezikov. Novega, balkanskega imena Ljubljana, pa namesto starega in ukoreninenega imena Lublana, niso mogli vsiliti Polakom, Čehom, Lužičanom, Moravcem in Slovakom, zato se tam kot stoletja poprej, uporabla ime stare slovenske narodne dediščine.

vir: Uradni list slovenske NV, letnik IV,
št. 107, z dne 14.10.1922

Slovenska narečja, ki bi morala biti podlaga knižni slovenščini, pa so slovenski slavisti skupaj z izgovorjavo Lublana, zatirali tako, da so nedolžnim otroškim bitjem "zagravžali" jezik, ki so jih govorili nihove mamice in očki, češ da je grd, hkrati pa jih s pranjem možganov pregnetli v uporabo balkanizirane knižne slovenščine. Zakaj bi morala biti slovenska narečja podlaga knižni slovenščini? Vsak narod gradi svoj jezik iz lasnih virov, torej izklučno iz svojih lastnih narečij! Knižna slovenščina pa je ubrala drugačno pot. Narečja predstavlajo le del knižne slovenščine, drug del pa predstavlata Srbščina in njej sorodna "Hrvaščina" (Hercegovski govor), oz. povedano drugače, Srbščina se pri izoblikovanju knižne slovenščine šteje kot eno od bol pomembnih slovenskih narečij.

Lublanska ulica v Bratislavi, v senci resnice
Poleg Prage in Bratislave, se po Lublanski ulici lahko sprehodite še v mestih Žilina na Slovaškem ter v Krakowu in Wrocławu na Polskem.
V Evropi je v etimološkem pogledu, Lublani zelo veliko sorodnih mest. Prvo med njimi je zagotovo polsko mesto Lublin, nato pa še Lublino, Lublice, Lubla, Lublewo, Lubania, Luban, Lubiana, Lubianek, Lubiel, Lubienia, Lubien, Lubin, Lubinia, Lubeck, Lubno, itd.
Vinotoka 2009 je zelo znan slovenski slavist iz SAZU-ja na opozorilo, da se v vseh slovenskih narečjih Lublani reče Lublana, izjavil tole skrajno neumnost: "Če se v gorenjskem narečju reče slovenski prestolnici Lublana, potem se pravilno slovensko reče Ljubljana, ker če bi se pravilno slovensko reklo Lublana, bi se moralo v gorenjskem narečju reči Vublana". Morda je tej neumnosti botrovala nepripravlenost na javno izzvanje pred publiko. Vsekakor pa ni pojasnil ali bi se tudi v drugih slovenskih narečjih moralo reči Vublana, da bi bilo potem slovensko pravilno Lublana? Morda pa je Ljubljana slovnično pravilno zato, ker se Lublani na Balkanu, v Srbiji reče Ljubljana? Vsekakor so pri imenu Lublana, nekateri slovenski slavisti poteptali vsa slovenska narečja. Kateri pridevnik pripada človeku, ki izdaja svoj narod, da bi ustrezal teži kriminalnega dejanja?

20/06/2017

Štepanja vas pri Ljubljani vir: Arhiv RS AS 3000/L273

Iz mape je razvidno, da je pravilno ime Štefana vas in ne Štepanja vas z NJ. Ime namreč izhaja iz imena Štefan in je zato pravilno, da gremo k Štefanu ali prihajamo od Štefana. Edino balkansko zapelani slavisti lahko trdijo, da gremo k Štefanju, ali da prihajamo od Štefanja, čeprav dobro vedo, da širijo laži in krivico.

20/06/2017

Zapisi slovenskih imen pred uvedbo LJ in NJ

V državni upravi so se slovenska imena do leta 1918 zapisovala bodisi v nemščini, bodisi v slovenščini, predvsem takrat, ko se niso dala prevesti, toda vedno z nemškimi slovničnimi pravili. Napačno je mnenje, da so imena kot so: Lubnitzen, Lubetchno, Lippie, Kossiack, itn. nemška, slovenska pa Lubnica, Lubečno, Lipje, Kozjak, itd. Kot je razvidno že na prvi pogled, so imena ista, razlika je le v tem, da ko so zapisana v nemščini, so uporablali nemška slovnična pravila, v slovenščini pa slovenska pravila, ki so seveda različna od nemških. Končni vidni vtis med enimi in drugimi imeni je kar precejšen, slušni vtis pa je v večini primerov enak. To so še kako vedeli uslužbenci v upravi na Slovenskem, ki so po letu 1918 nadalevali svoje delo v istih zgradbah, istih sobah in so delali na istih dokumentih, le da so imena in izrazje prilagodili slovenski slovnici.

Uradno oznanilo sodišča v Celu, iz katerega je jasno razvidno, da se kraj imenuje Lubečna. V Ljubečno so kraj nasilno preimenovali šele komunisti pod "osvobojeno" Slovenijo!

vir: Uradni list NV, letnik I, št. 63, z dne 15.3.1919


Oznanilo na katerem se kraj imenuje Lubstava, tako kot je velevala stroga cenzura. V Ljubstavo so kraj nasilno preimenovali šele komunisti v "osvobojeni" Sloveniji! Domačini kraj še vedno pravilno imenujejo Lubstava.

vir: Uradni list NV, letnik III, št. 63, z dne 26.1.1921

Seveda pa nekatera zapisana imena niso imela s slovenskimi nobene slušne zveze, ker so jih bodisi preimenovali neposredno v nemščino, tako kot Stein, bodisi zapisali iz slovenščine s popačeno ali zmaličeno skovanko, kot npr. Laibach (Laubach, Laybach). Proti koncu avstrijske uprave po letu 1870, ko so redki zavedni Slovenci delali za prebujo slovenstva, so nekatera imena predvsem na Krajnskem že pisali s šumniki ali dvojezično.
Soglasniški par LJ ali NJ so zapisali dosledno, če se je tudi govoril, sicer pa ne, saj niso mogli zapisati nečesa, kar ni obstajalo. Pri imenu Lublana temu ne moremo slediti, saj se je striktno pisalo Laibach, lahko pa odkrijemo skrivnostno tančico iz drugih sorodnih imen, kot sta npr. Lubnica in Lubečna. Vsa imena se strogo pišejo brez črke J, kar kaže, da tudi glasu J ni bilo v njihovem imenu in prav tako ne v imenu Lublana. Kjer pa je glas J v imenih dejansko obstajal, so ga tudi vedno zapisali. Naprimer pri krajih Lipje, Kozjak, Prekorje, Dvorje, Strajne, itn. Ne pa tudi pri imenih Zavodne, Trnovle, itd. ker glas J pri teh imenih ne obstaja.

20/06/2017

Balkanizacija slovenščine
Norost preimenovanja slovenskih imen iz L → LJ in iz N → NJ je šla tako daleč, da so celo dalmatinsko mesto Split začeli imenovati Spljit.1 V času unitarizma pa so centralistično navdihneni slovenisti v slovenščino vsilili ime glavnega srbskega mesta Beograd, izrinili pa tradicionalno slovensko ime Belgrad2, ki ga uporabla vsa Evropa in svet. Namesto da bi Slovenci uporablali pristno slovensko ime Belgrad,2 so nam kvizlingi vsilili tuje, srbsko ime Beograd.
Janez Rotar je podrobno raziskal kako močno in namerno so posamezni kvizlinški slavisti in drugi, pristojni za slovenski jezik, izdajali svoj narod, čemur ni primere pri nobenem drugem sosednem, niti evropskem narodu. V svojem delu zapiše: "Hkrati so delovali posamezni unitaristi, med Slovenci je bil vsekakor najvidnejši Franjo Poljanec, dolenjski rojak, ki je slavistiko študiral v Zagrebu (op.p.: zanimivo, skozi enak primež je šel Jože Toporišič). V duhu enotne šole in po zgledu svojega zagrebškega univerzitetnega profesorja Branka Vodnika (avtorja učbenika Pregled hrvatsko-srpske književnosti u ogledima. Za više razrede srednjih škola, Zagreb 1923) je Franjo Poljanec napisal srednješolska učbenika Istorija srpskohrvatskog književnog jezika, Beograd 1931, in Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti, Zagreb 1932, 1937, 1939. Odobril ju je Glavni prosvetni svet Ministrstva v Beogradu. V istem času so, kot je znano iz antropologije kulture, ukazali iz slovenskih beril iztrgati besedilo Ivana Cankarja o domovini in slovenščini."3

Je pravilno nedela ali nedelja?

Kaj pa vabiljo ali vabilo, iz česar izhaja vabljeni, povabljeni?

20/06/2017

Ljubljana v slovenskih narečjih in v Evropi

Lublana, ime našega glavnega mesta se je skozi vso slovensko zgodovino izgovarjalo kot Lublana, pisalo pa, razen v času reformacije in pomladi narodov, večinoma v nemški (Laibach, Laybach, Laubach), redkeje v italijanski (Lubiana) obliki .
+
Ne glede na tisočletno razdelenost slovenskega ozemla na nemški, ogrski ali italijanski jezikovni, gospodarski in državni vpliv, se mesto v vseh slovenskih narečjih imenuje Lublana, kar kaže na veliko starost in razširjenost imena po vsej slovenski grudi in naprej po celotni Evropi. To pa je daleč od zmotnega mišlenja nekaterih, da se Lublana govori le v Ljubljani z okolico ter da gre za pokvarjeno različico imena Ljubljana.
+
Resnica je ravno obratna. Ime Lublana je obstajalo stoletja in je še vedno edino pravilno ime prestolnice! Z uvedbo Kopitarjevih slovničnih pravil, pa je bilo popačeno v Ljubljana. To pa vela le za zapis imena ne pa tudi za izgovorjavo. Po Kopitarjevi slovnici sta LJ in NJ namreč en glas in se izgovorita kot L in N. Zato se zapisano ime Ljubljana, po Kopitarjevih pravilih, ki so velavna še dandanes, izgovarja kot Lublana.
+
Izobraženci iz drugih slovenskih narečnih skupin so napačno prepričani, da se ime glavnega mesta Slovenije pravilno izgovarja Ljubljana, kot je zapisano v slovenskem knižnem jeziku, "popačeno" ime Lublana pa naj bi v svoji pokvarjeni slovenščini uporablali le Lublančani in okoličani.
+
Čudno pa je, da se ti isti ludje odprto in kritično ne vprašajo, odkod potem Lublana skozi vso zgodovino tudi v nihovem lastnem narečju, ki je morda zelo daleč od Ljubljane?
Vir: zgodovina.eu

20/06/2017

Lublana NE pa Ljubljana, govorijo v vseh slovenskih narečjih, vklučno s kostelskim, "istrskim", zagorskim, medmurskim, Slovenci v notrajnosti Madžarske ter na slovaškem, moravskem, češkem, lužiškem, slovinskem, polskem in kašubskem.
V času komunističnega enoumja, ko se je skoraj vsak ugovor proti posvečenim lažem partijskega vodstva končal z maltretiranjem, izločitvijo, ali celo s smrtjo, je to "resnico" namerno in z lahkotnostjo podpore KPS, razširil takrat glavni slavist Jože Toporišič, ki sicer zelo dobro pozna vse podrobnosti slovenskega jezika in slovenskih narečij. Vsakršen dvom, da gre morda za pomoto je odveč!

20/06/2017

06/09/2016

Lublana5