15/05/2013
Dežela kamnitih branikov je območje nekdanjega obrambnega sistema Claustra
Alpium Iuliarum, ki so ga zgradili Rimljani za obrambo Rima. Varoval je prehod v
osrčje imperija in zaobjel območje hribovitih predelov med Slovenijo in Hrvaško.
Sistem, ki v prevodu pomeni Zapore Julijskih Alp, predstavlja največji rimskodobni spomenik na ozemlju Slovenije. Razteza se od Tolmina, prek Ajdovščine, Logatca, Vrhnike, Velikih Lašč in Babnega polja, kjer prestopi mejo s Hrvaško, in vse do Reke.
Sistem so sestavljale naravne pregrade, skupaj z mogočnim zidom, stolpi in vojaškimi trdnjavami.
Skupna dolžina zapor meri 88 km, od tega 29 km tvori zidan zid s stolpi, ki je bil zgrajen na lažje prehodnih območjih. Še danes je ohranjenih več deset kilometrov zidu, več vojaških trdnjav, utrdb in stražnih stolpov. Mnoge lokacije so prezentirane in urejene za ogled obiskovalcev.
Ostanki zapor se raztezajo na območju zahodne Slovenije, ki je tudi sicer bogato z drugo kulturno in naravno dediščino. Namen destinacije je povezati to bogastvo v enotno in celovito zgodbo, popotniku pa ponuditi pa užitek ob okušanju dediščine, zgodovine, kulinarike in pristni stik z domačini.
ZAPLANA: SMREKOVEC IN JERINOV GRIČ
Picture
Barbarska vojska nemo strmi na Barjanski ravnici, pogled jim sega na obronke Ljubljanskega Vrha, kjer se svetlikajo drobne lučke. To so strazni stolpi mogočnega zidu. Rimski zid se je domačinom v spomin zasidral kot Ajdovski zid. Prek devet kilometrov dolg rimski zid z več kot šestdeset straznih stolpov je varovalo mnozico cest in poti, ki so se kot bršljan vile preko hribovja Zaplane nad Vrhniko.
DOSTOP:
Izhodiščna točka je na Smrekovcu, v gozdu tik ob križišču ceste Vrhnika-Logatec s cesto, ki pelje proti zaplani. Lokacija je brez označb. Dostop do stolpa je lahek, po zidu pa zaradi strmega in zaraščenega terena težaven.
ZA OGLED:
Na Zaplani je na ogled prezentiran rimski stolp in del zidu, večidel zidu pa je danes prekrit z zemljo. V naravi ga prepoznamo po značilni liniji v obliki nasipa v višini od enega do dveh metrov. Ohranjen je več sto metrov. Izhodiščna točka je na Smrekovcu, v gozdu tik ob križišču ceste Vrhnika-Logatec s cesto, ki pelje proti zaplani. Zid se po gozdnem in strmem pobočju vije od Smrekovca proti Jerinovem Griču na Zaplani, ob cesti in naprej mimo Gostilne Mesec, kjer postopoma izgine. Linija na Zaplani, skupaj z Vrhniko, predstavlja najdaljši odsek zidu v sklopu Claustre Alpium Iuliarum. Dolga je skoraj 9 kilometrov. (Vir. Inštitut Ivan Michler)