Njenemu rojstvu so botrovale številne okoliščine in izkušnje, ki smo si jih posamezniki v zadnjih letih pridobili tako s študentskim organiziranjem kot z aktivizmom. Združuje najboljše obojega: možnost resnega posega v javnost, ki ga omogoča etablirano študentsko organiziranje, in energijo, zagnanost, voljo ter predanost, ki so se v preteklosti kalile na ulici. Kombinira obstojnost prvega z načeln
ostjo drugega. Dva pola sta na prvi pogled nezdružljiva. A če oba podvržemo kritiki, trčimo na skupno točko. In ravno ta točka je trden temelj organizacije in načina delovanja, na katerem stoji Iskra. Izkušnje preteklosti so pokazale, da je za kontinuirano delovanje potrebna struktura. Študentska gibanja, ki smo jih lahko opazovali v zadnjih nekaj letih, so bila zaradi svoje radikalne nestrukturiranosti obsojena zgolj na odzivanje ob vsakokratnih udarcih po visokem šolstvu. Prav tako so bila odvisna od arbitrarne iniciative posameznikov. Na drugi strani je zaprta, stanovska struktura študentske organizacije, ki je ustvarila marsikaterega študentskega tajkuna, izgubila pa zaupanje lastnih študentov. Učinek je v obeh primerih enak: obsojenost na defenzivo, odrinjenost na margino, neuspeh v doseganju ciljev. Ključna točka za uspeh je vselej število študentov, ki so se pripravljeni poistovetiti z določenim ciljem. To zahteva popolnoma drugačen način dela ne samo študentskih struktur, ampak tudi vsakokratnih akterjev. Zdajšnja praksa je, da se pred volitvami na študente vsujejo darila in obljube, potem pa se nanje pozabi – do naslednjih volitev. Iskra na to ne pristaja. Pri tem samo abstrakten odgovor na ‘’Kaj?’’ – ostajati v stiku s študenti in prisluhniti njihovemu mnenju ter željam – ne zadošča. Iskra se od ostalih skupin loči na konkretni ravni: z odgovorom na ‘’Kako?’’ izvajati ta stik. Osnovna dejavnost Iskre so kampanje. Ne samo vsakokratne volilne, marveč tudi ob posameznih ciljih, posameznih programskih točkah. Okrogle mize, javne tribune, pobiranje podpisov zagotavljajo legitimnost stališč, ki jih Iskra zagovarja v predstavniških organih. In na tem mestu se zares vzpostavlja razlika, točka, ki neposredno in trdno povezuje interese študentov s stališči Iskre. Njena legitimnost počiva na organski prepletenosti prvih in drugih. Stolčki ne podeljujejo moči; resničen suveren je celotno študentsko telo.
Če so ti pričujoči program, utemeljitve in ideje Iskre všeč, si v njenih vrstah več kot dobrodošel – bodisi kot aktiven član bodisi kot podpornik. Dela je ogromno, zares se začne šele po volitvah. Seveda je delovanje za skupnost lahko zgolj retorično, kot vidimo v obstoječi študentski politiki. Lahko pa je tudi trdo organizacijsko in izobraževalno poslanstvo, ki daje rezultate šele na dolgi rok in ki včasih zahteva tudi odrekanje. In prav v tem drugem, izvornem smislu, v smislu že malodane pozabljene tradicije evropskega razsvetljenstva gre razumeti Iskro. Znanje. Delo. Prihodnost.