Zgodovinski arhiv Ljubljana je javni zavod s področja kulture, katerega ustanoviteljica je država. Njegovo osnovno poslanstvo je hramba arhivskega gradiva, naše neprecenljive kulturne dediščine in kulturnega spomenika. Kakor ima arhivsko gradivo, ki ga hranimo, trajen in poseben pomen za znanost, kulturo in pravno varnost prebivalcev, tako je tudi ustanova, ki to gradivo hrani, postavljena za varu
ha naše kulturne identitete in temeljev demokracije. Začetki Zgodovinskega arhiva Ljubljana segajo v leto 1898, ko je pesnik in teolog Anton Aškerc na ljubljanskem magistratu nastopil službo mestnega arhivarja. Največ zaslug za njegovo zaposlitev je imel tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, ki se je zavedal pomembnosti urejenega arhiva in tudi pomena arhivskega gradiva za narodovo identiteto. julija in zato Zgodovinski arhiv Ljubljana ta dan praznuje kot svoj rojstni dan. Danes je Zgodovinski arhiv Ljubljana največji regionalni arhiv v Republiki Sloveniji, saj deluje na območju dvajsetih upravnih enot, ki jih pokriva preko svojih petih organizacijskih enot v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji. Zgodovinski arhiv Ljubljana kot javna služba med drugim:
• posreduje uporabnikom arhivsko gradivo za raziskovalne in upravno-pravne namene,
• pridobiva, hrani in strokovno obdeluje arhivsko gradivo,
• izobražuje uslužbence javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom,
• pripravlja občasne tematske razstave,
• organizira pedagoške učne ure s predstavitvijo arhivskega gradiva,
• izdaja strokovne publikacije.
