Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniška zbornica Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije je samostojna poklicna organizacija zdravnikov in zdravnic, zobozdravnikov in zobozdravnic.

30/07/2026

»Strokovni izpit je velika prelomnica v naši karieri.« 👏Čestitamo zdravnicam Žani Jereb, Neji Banko, Jerneji Kozmus in Kaji Klemenc, ki smo jih ujeli v trenutku, ko so izvedele, da so uspešno opravile strokovni izpit. Na Zdravniški zbornici so namreč ta teden potekali strokovni izpiti. V julijskem roku je k izpitu pristopilo 37 zdravnikov in 6 doktorjev dentalne medicine. 📊 Do vključno junija 2026 je strokovni izpit opravilo 223 kandidatov, in sicer 195 zdravnikov in 28 doktorjev dentalne medicine. Zdravniki sekundariji opravljajo pisni, ustni in praktični del iz urgentne medicine, kjer se preverja njihovo znanje oskrbe kritično bolnega odraslega in otroka ter znanje z drugih področij urgentne medicine. Kandidati morajo izkazati tudi znanje s področja osnov kakovosti in varnosti v zdravstvu ter osnov pravne ureditve zdravstvenega varstva. Iskreno čestitamo vsem, ki so strokovni izpit uspešno opravili, tistim, ki jih izpit še čaka, pa želimo veliko znanja, zbranosti in uspeha🙏.

28/07/2026

»Če ste pred letom 1993 prejeli transfuzijo krvi, imeli večji operativni poseg ali bili izpostavljeni drugim dejavnikom tveganja, vam svetujem, da se testirate.« Ob današnjem svetovnem dnevu hepatitisa infektologinja prof. dr. Mojca Matičič poudarja, da je v Evropi z virusom hepatitisa B kronično okuženih približno 10 milijonov ljudi, z virusom hepatitisa C pa okoli 9 milijonov. Skrb vzbujajoče pa je, da za okužbo ve le približno četrtina okuženih. Anonimno in brezplačno testiranje poteka še danes med 12. in 18. uro v ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani. Daljši posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=vgll33IvhyU

20/07/2026

»Na moji podelitvi diplom je nekdo doživel srčni zastoj. Reanimacija je bila uspešna in takrat se mi je odvalil kamen od srca.« Čeprav sam takrat pri reševanju ni sodeloval, je prav v tem dogodku, kot pravi, prepoznal čar urgentne medicine. Zdravnika Jana Bitežnika smo spremljali na poti od pripravništva, strokovnega izpita in prijave na razpis za specializacijo iz urgentne medicine: »Ljubezni do urgentne medicine ni mogoče privzgojiti. Pomembno pa je, da se zanjo odloči dovolj zdravnikov, ki bodo skupaj zgradili dobro in povezano ekipo.« Jan Bitežnik je bil eden od štirih, ki se je v julijskem roku prijavil na urgentno medicino.

08/07/2026

»Delo je težko, a te obdari s posebnim stikom z bolnikom v najtežjih trenutkih njegovega življenja🙏, bolnika pa opolnomoči, da lahko sam odloča o sebi.« Specialistka interne medicine asist. dr. Nena Golob 🩺dela na Oddelku za akutno paliativno oskrbo, v sklopu katerega z mobilno enoto pomaga tudi bolnikom na domu: »Poslanstvo vseh nas zdravnikov je, da za bolnike naredimo največ, kar lahko, vendar vedno v skladu z njihovimi željami.« Želi si, da bi se o paliativni oskrbi pogovarjali prej in je ne odrivali v čas, ko je za tak pogovor pogosto že prepozno🕊️: »Če smo zdravniki iskreni sami s sabo, se moramo zavedati, da pogosto spremljamo hudo bolne kronične bolnike, katerih stanje se bo prej ali slej poslabšalo. To je navsezadnje tudi usoda vsakega izmed nas.«

01/07/2026

»Nate pade bomba, si zategneš povoj, da ne izkrvaviš, nato pa s hudimi ranami v bolečinah 20 dni ležiš v mokri zemlji in čakaš na pomoč. Ti ljudje gredo skozi resnične grozote. To, kar smo tam kot zdravniki doživeli mi, je v primerjavi z njihovim trpljenjem mala malica.« Specializantka urgentne medicine Laura Petek🚑 UKC Maribor se je nedavno vrnila s podzemne stabilizacijske točke tik ob fronti v Ukrajini, ki jo imenujejo kar c**a smrti: »Težje kot biti na fronti je poklicati domov in staršem povedati, da okoli tebe ves čas padajo bombe in se nate trosi zemlja.« Tam je kot prostovoljka z ekipo dan in noč oskrbovala najhuje ranjene: »Po osmih, devetih dneh dela, polnih krvi, umazanije in znoja, je bila odločitev težka - se na hitro obrisati z robčki ali iti pod tuš tja, kjer lahko nate pade bomba.« Zaradi nenehnih napadov z droni je tudi evakuacija poškodovancev izjemno težka: »V spominu mi ostajajo močni stiski rok poškodovancev in kakšna beseda hvala, a večina je preveč ranjenih, da bi lahko govorili.« Za pomoč drugim je porabila svoj letni dopust in še nekaj nadur. Že od nekdaj si je želela postati urgentna zdravnica, ki lahko pomaga tudi sredi ničesar. Brez operacijske dvorane, brez dragih naprav in včasih celo brez elektrike. »Ko sem se odpravila v Ukrajino, sem mislila, da grem enkrat, da opravim svojo dolžnost pomagati ljudem🙏, a danes vem, da se bom še vrnila. Težko je bilo biti tam, a me je presenetilo, da mi je zdaj skoraj težje biti tukaj na varnem, medtem ko so ljudje, s katerimi sem delala, ostali tam.« Čeprav je letos dopolnila šele 30 let, je Laura Petek kot prostovoljka že pomagala v Ugandi, Indiji, Iraku in Libanonu. V pogovoru tudi o tem, zakaj so poškodbe v tej vojni tako hude, kako je delati dan in noč brez umika in česa si ni upala povedati niti staršem.

22/06/2026

Iskrene čestitke! 👏

18/06/2026

»👶Novorojenčki še niso sposobni tako dobro uravnavati telesne temperature kot večji otroci in odrasli, zato je pomembno, da jih ne izpostavljamo ne prehladnemu ne pretirano vročemu okolju🌡️. Prostore je treba primerno ohladiti, izogibati pa se je treba tudi močnemu opoldanskemu soncu. Najbolje je, da starši takrat z novorojenčkom ostanejo doma, v hladnih prostorih.« Ob vedno višjih temperaturah pediatrinja in neonatologinja Selma Sitar Golob iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj staršem dojenčkov svetuje skrb za dobro hidracijo🍼, zato je včasih potreben tudi kakšen dodaten podoj: »Novorojenčki so zelo občutljivi in v prvih dneh hitreje izgubljajo telesno temperaturo, ker je še ne znajo dobro uravnavati. Zato je treba paziti tudi, da niso preslabo oblečeni. V poletni vročini se je seveda treba prilagoditi zunanji temperaturi, vendar se mi zdi, da mamice otroka pogosto premalo oblečejo. Njim je zaradi hormonov vroče, zato si včasih težko predstavljajo, da je novorojenčku lahko tudi prehladno.«

13/06/2026

V nadaljevanju podajamo odgovor na kolumno meteorologa Andreja Velkavrha v Dnevniku z dne 29. maja 2026 z zgornjim naslovom.

12/06/2026

»Če otrok zaužije ploščato baterijo🔋, je treba najprej takoj poklicati 112🚑. Otrokom, starejšim od enega leta, je treba nato dati 10 mililitrov medu🍯 in to ponavljati vsakih deset minut, pet- do šestkrat zapored.« Tako lahko rešite življenje svojemu otroku, opozarja prof. dr. Matjaž Homan, pediater gastroenterolog s Pediatrične klinike UKC Ljubljana : »Pred kratkim smo komaj rešili življenje leto in pol staremu otroku, pri katerem je bila ploščata baterija več dni zagozdena v požiralniku. Posledice so bile hude, zdravljenje je trajalo tri mesece, a se je zgodba na srečo končala dobro.« Danes obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o nevarnosti ploščatih baterij. Prav ob tej priložnosti prof. dr. Homan skupaj s sodelavci začenja evropski projekt registra zaužitja nevarnih tujkov, kamor bodo podatke pošiljali zdravniki iz vse Evrope. S podatki želijo bolje razumeti zaplete, preprečiti podobne dogodke ter z ozaveščevalnimi akcijami javnost, stroko, odločevalce in proizvajalce opozoriti na nevarnost teh tujkov ter spodbuditi varnejšo izdelavo in pakiranje baterij.

11/06/2026

POZOR ‼️»V maju smo pomagali petim otrokom, ki so pojedli filter cigarete Iqos🚬, ki poleg nikotina vsebuje še zelo ostro kovinsko ploščico⚠️. Šlo je za zelo majhne otroke, od šestmesečnega dojenčka do leto in pol starega otroka,« opozarja prof. dr. Matjaž Homan, pediater gastroenterolog Pediatrične klinike UKC Ljubljana: »To je zelo nevarno zaradi možnosti zastrupitve z nikotinom in kovinskega delca, ki lahko poškoduje sluznico prebavil ali povzroči celo predrtje stene prebavil.« Zato morajo delček čim prej in zelo previdno odstraniti z endoskopom. Zastrupitev z nikotinom pa se kaže s prebavnimi težavami, kot sta bruhanje in driska, v težjih primerih pa tudi z motnjami zavesti. »Najpogosteje gre za preprosto zgodbo: filter je odložen na kuhinjski mizi, otrok je v naročju ali v bližini, ko odrasli za trenutek pogledajo stran, pa ga zagrabi in da v usta. Takšna situacija se lahko konča zelo resno,« opozarja prof. dr. Homan. Zato starše in tudi vse ostale poziva, naj tovrstnih izdelkov nikoli ne puščajo v dosegu otrok.

Address

Dunajska Cesta 162
Ljubljana
1000

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Zdravniška zbornica Slovenije posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to Zdravniška zbornica Slovenije:

Shortcuts

Share