Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniška zbornica Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije je samostojna poklicna organizacija zdravnikov in zdravnic, zobozdravnikov in zobozdravnic.

31/05/2026

»Tobačni dim vsebuje več kot 7000 zdravju škodljivih snovi, med njimi tudi več kot 80 rakotvornih.« Ob svetovnem dnevu brez tobaka 🚭pnevmologinja Anja Ilovar Bezjak 👩‍⚕️s Golnik - uradna stran , opozarja, da kar 80 do 85 odstotkov vseh pljučnih rakov 🫁lahko pripišemo kajenju. Dobra novica pa je, da se po prenehanju kajenja tveganje za pljučnega raka po desetih do petnajstih letih zniža za polovico. Pasivno kajenje prav tako povečuje tveganje za raka, še posebej nevarno pa je za otroke in dojenčke, ki so zaradi razvoja organov in manjših dihalnih poti posebej ranljivi: »Izpostavljenost pasivnemu kajenju pri otrocih dokazano poveča tveganje za okužbe dihal, astmo, nenadno smrt dojenčka in dolgoročno tudi za razvoj raka.«

29/05/2026

»Bolniki, ki sem jim pomagala, so tudi meni zelo veliko dali. Naučili so me ceniti vsak dan, bližino ljudi, ki jih imam rada, in to, da lahko ob prihodu domov objamem otroke, moža oziroma vse, ki jih imam rada 🙏. Prav ti trenutki nas delajo človeške.« Ob evropskem dnevu paliativne oskrbe predstavljamo delo asist. dr. Maje Ebert Moltara, specialistke internistične onkologije in vodje Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. »Ko spremljaš mladega človeka, ki odhaja, te takšni trenutki zaznamujejo. Še danes jih vidim pred seboj. Pred očmi imam družino — kako so se imeli radi in kako veliko jim je pomenilo, da so bili lahko v tistih trenutkih skupaj 🖤. Spominjam se mame, ki nas kljub temu, da je od sinove smrti minilo že več let, še vedno obiskuje na oddelku 🕊️.« Asist. dr. Moltara je tudi predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo ter državna koordinatorka za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji.

28/05/2026

»Ne spomnim se delovnega dneva, da ne bi videl vsaj enega pacienta s kožnim rakom ali predrakavimi spremembami,« pravi asist. Borut Žgavec, specialist dermatovenerologije, ki se že več kot 30 let ukvarja z dermato-onkologijo. 🔎Ob svetovnem dnevu sonca 🌞 in svetovnem dnevu melanoma, ki ju obeležujemo 28. maja, smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj pretirano izpostavljanje UV-žarkom ni nedolžno, kako pomembna je zaščita kože in zakaj so redni pregledi znamenj lahko odločilni. Melanom je posebej nevaren zato, ker ga je v začetni fazi zelo težko ločiti od običajnega znamenja. Ko je prepoznaven že »s treh metrov«, kot pravi asist. Žgavec, je pogosto že pozno. Prav zato so samopregledovanje kože, dermatoskopija in spremljanje sprememb na znamenjih tako pomembni. Še posebej veliko vlogo pri tveganju imajo sončne opekline v otroštvu in občasno intenzivno izpostavljanje soncu, ko smo večji del leta malo na soncu, poleti pa nas sonce opeče. Zato opozarja, da je treba biti pozoren na vsako novo spremembo na koži ali znamenje, ki se začne spreminjati.
»Nihče ne bi smel umreti zaradi kožnega raka, ker ga lahko s preprostim pregledom odkrijemo dovolj zgodaj,« poudarja asist. Žgavec.
O zgodnjem odkrivanju, preventivi, samopregledovanju kože in tem, zakaj je zaščita pred soncem pomembna skozi vse življenje, pa več v pogovoru. 🎥

27/05/2026

»Prideš, rešiš človeka in mu pomagaš v najhujši situaciji. Že kot otrok sem ob pogledu na rešilce 🚑 vedela, da si želim to početi v življenju. Danes vem, da je to zame najlepša služba,« ob svetovnem dnevu urgentne medicine pove urgentna zdravnica Manca Mlakar👩‍⚕️, ki dela v Splošna bolnišnica Jesenice - uradna stran in ZD Jesenice: »Smo posebna vrsta ljudi: hitro se odzivamo, radi imamo adrenalin in znamo improvizirati, ko je to potrebno.« In v urgentni medicini je iznajdljivost včasih res ključna, sama je denimo v slogu MacGyverja Esmarchovo prevezo naredila kar iz vreče za smeti in škarij. Poudarja, da je pri delu na urgenci ključno brezkompromisno sodelovanje celotne ekipe. Vsaka intervencija namreč prinese kaj nepredvidljivega: »Vsak dan greš domov z neko drugo zgodbo, z nekim drugim urgentnim stanjem.« Ob svetovnem dnevu urgentne medicine iskreno čestitamo vsem urgentnim zdravnikom, zdravnicam, zdravstvenim tehnikom, diplomiranim zdravstvenikom, reševalcem in vsem članom ekip 👏🙏ter jim želimo, da bi svoje delo še naprej opravljali s takšnim žarom, kot ga opisuje dr. Mlakar: »Brez težav si predstavljam, da bom to delo opravljala tudi pri petdesetih ali šestdesetih letih. Več ko nas bo urgentnih zdravnikov, lažje nam bo delati in več vpliva bomo imeli na to, kako delamo.«

25/05/2026

»Lepo je priti v stik z zdravniki tudi v drugačni obliki, ne le takrat, ko jih nujno potrebujemo.« Zdravnik in saksofonist Andrej Omejc vas vljudno vabi na četrti dogodek letošnje sezone cikla Ars Hippocratis, ki bo v nedeljo, 7. junija 2026, ob 10.30 v zgornjem rozariju Arboretuma Volčji Potok. Pod naslovom Ko narava zazveni se bo v objemu razcvetelih vrtnic prepletlo več svetov: glasba, poezija, vrtna umetnost, vonji, barve in doživetje narave. Na koncertu b***a nastopila Andrej Omejc, saksofonist in umetniški vodja cikla, ter kitarist Timotej Kosovinc, eden najvidnejših kitaristov mlajše generacije pri nas, ki živi in ustvarja na Dunaju.
Program bo raznolik in barvit : od avtorskih skladb do priredb nepozabnih filmskih melodij mojstrov, kot so Ennio Morricone, Franco Piersanti in Stanley Myers, ter biserov južnoameriške glasbene literature. Posebno vzdušje bo dopolnila poezija o vrtnicah, naravi, lepoti, ljubezni in minljivosti, ki jo je izbral Matjaž Mastnak, interpretiral pa jo bo Anže Slana. Program bo povezovala Zdenka Čebašek-Travnik, ki je dala tudi pobudo za to posebno srečanje glasbe, poezije in vrtnic. Dogodek je namenjen vsem ljubiteljem glasbe, poezije, narave in lepih doživetij, ne le zdravnikom. Člane Slovenskega zdravniškega društva prosimo, da do 4. junija pišejo na [email protected]. Prejeli bodo brezplačno elektronsko vstopnico za vstop v park in za koncert. Število vstopnic je omejeno, zato pohitite s prijavo. Več informacij: https://www.szd.si/ars-hippocratis-ko-narava-zazveni/

22/05/2026

»To niso zdravila za hujšanje. To so zdravila za zdravljenje debelosti. Obravnavamo ljudi, ki ponoči sanjajo hrano, jih spremljajo nenehne misli nanjo, nikoli zares ne občutijo sitosti in se leta in leta neuspešno vrtijo v začaranem krogu diet.« 22. maj je evropski dan debelosti, zato tej temi posvečamo tudi podkast Zdravniške zgodbe⚕️: https://youtu.be/AfHzzjqQ4BY. Kaj pomeni jojo učinek, zakaj si naše telo po izgubi kilogramov prizadeva izgubljeno težo pridobiti nazaj in kako živijo ljudje z bolezensko debelostjo. »Debelost je mati vseh teh bolezni,« opozarjajo sogovornice, ki poudarjajo, da cilj zdravljenja ni le nižja številka na tehtnici, temveč boljše zdravje: manjše tveganje za sladkorno bolezen, bolj urejen krvni tlak, ugodnejša presnova maščob, manjša zamaščenost jeter in manjše tveganje za številne druge zaplete. Prof. dr. Mojca Jensterle Sever, specialistka interne medicine in vodja endokrinološke ambulante UKC Ljubljana, se je pogovarjala z Urško Kšela, specialistko interne medicine in predstojnico Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor, Alenko Simonič, specialistko splošne medicine iz Ambulante Ormož, ter doc. dr. Jano Makuc, specialistko interne medicine in univ. dipl. biologinjo iz Bolnišnice Topolšica in ZD Ravne na Koroškem.

21/05/2026

»Eden najpomembnejših ciljev preventivnih pregledov v nosečnosti🤰 je pravočasno odkrivanje in preprečevanje preeklampsije. Zaradi te nosečniške bolezni predčasno rodi približno 3 % nosečnic, pri skoraj vsaki peti pa je treba porod sprožiti zaradi povišanega krvnega tlaka, zastoja rasti ploda ali drugih zapletov, povezanih s preeklampsijo.« Dan pred svetovnim dnevom preeklampsije, ki ga obeležujemo 22. maja, smo obiskali asist. Vesno Fabjan Vodušek👩‍⚕️, specialistko ginekologije in porodništva s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. V pogovoru je opozorila na bolezensko stanje, ki je posledica nepravilnega delovanja posteljice in se lahko kaže s povišanim krvnim tlakom, zastojem rasti ploda ter prizadetostjo materinih organov, predvsem jeter, ledvic in ožilja. »Same preeklampsije se na žalost ne da zdraviti. Ko se enkrat pojavi v nosečnosti, je edina dokončna prekinitev tega stanja porod.« Preeklampsija je lahko zelo nevarna. V najtežjih oblikah lahko prizadene tudi centralni živčni sistem in povzroči življenjsko ogrožajoče zaplete. Zato sta zgodnje odkrivanje in redno spremljanje nosečnosti ključna.

19/05/2026

»Ko človek potrebuje zdravnika, je pomembno, da ve, da se lahko obrne nate in da bo pri tebi našel pomoč,« ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov pove družinska zdravnica Janja Omejec Strnad👩‍⚕️ iz ZD Ivančna Gorica. Njen sodelavec, družinski zdravnik Rem Marič🧑‍⚕️, dodaja, da se je prav zaradi želje, da postane družinski zdravnik, vpisal na medicinsko fakulteto: »Zame ni obstajalo nič drugega kot družinska medicina.« Od genetskih bolezni in kroničnih stanj🩺 do nujnih primerov ter reševanja življenj🚑, družinska medicina je mnogo več kot le pisanje potrdil, napotnic in receptov, poudarjajo družinski zdravniki. Ob današnjem prazniku jim iskreno čestitamo👏 in jim želimo, da bi še naprej ostali srce 🫶zdravstvenega sistema, na katerega se pacienti lahko zanesejo, ter da bi imeli delovne pogoje, v katerih bodo lahko še naprej z veseljem in predanostjo zdravili svoje paciente.

14/05/2026

»Ko umre otrok, za katerega skrbiš, in si povezan z njim ter njegovimi starši, je zelo hudo🖤. Hudo ti je za otroka, hudo za starše. Tudi zdravstveni delavci se navežemo, najtežja pa je nemoč, ki jo kot zdravnik občutiš, ker otroku nisi mogel dati življenja. To ni nekaj, kar predelaš. To ostaja s tabo.« Nefrologinja doc. dr. Anamarija Meglič 👩‍⚕️se kot vodja Tima za paliativno oskrbo otrok 🕊️Pediatrične klinike UKC Ljubljana skupaj z ekipo trudi, da bi bili paliativne oskrbe deležni vsi neozdravljivo bolni otroci, ki se jim izteka življenje: »Noben otrok ne sme trpeti, ne psihičnih ne fizičnih bolečin, dihalne stiske ali kakršnihkoli drugih težav. In čeprav je težko zagotoviti, da bi bil vsak otrok v vsaki družini deležen ljubezni in podpore, smo dolžni narediti vse, kar lahko. To je naša naloga, naša obveznost. Le zato smo tu🫶.« Tim je v osmih letih delovanja spremljal približno 170 otrok, od katerih jih je približno polovica žal že pokojnih. Paliativna oskrba ni le »predpis morfija« pred smrtjo, kot si marsikdo zmotno predstavlja, ampak celostna oskrba ter pomoč otrokom in njihovim družinam, da bi lahko preostali skupni čas preživeli čim bolj kakovostno, mirno in dostojanstveno. Danes obeležujemo evropski dan paliativne oskrbe.

Address

Dunajska Cesta 162
Ljubljana
1000

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Zdravniška zbornica Slovenije posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to Zdravniška zbornica Slovenije:

Share