Studia humanitatis

Studia humanitatis Dokazovati je morala, da v času nacionalne prebuje in državne samozavesti niti politizacija strok niti ideologije ne morejo zasenčiti teorije.

Na Slovenskem se je teoretska humanistična produkcija prebijala skozi nenadno prevlado tehnoloških, tehničnih in naravoslovnih ved, katerih izjemni napredek in korist sta zasenčila vednost o družbenosti. Znotraj svojih okvirov je morala ta produkcija - ob vsem spoštovanju do narodove tradicije - dokazovati, da je pogoj za znanstveno formiranje naših misli in teorije tudi njeno enakovredno, kompeti

tivno razmerje do produkcij teoretske narave v deželah, ki so primerljive glede tovrstne vednosti. Nekako do srede osemdesetih let je teoretska produkcija poskusila zasesti jasno profilirano mesto, vendar so zgoraj navedeni evforični zgodovinski trenutki zamegljevali njeno teoretsko tehtnost in dolgoročni pomen. Zato, ob še nekaterih drugih razlogih, je bil to čas novih pobud na področju uveljavljanja klasične, formativne vplivne, prelomne literature v slovenskem jeziku. Leta 1985 je nastala zbirka Studia humanitatis kot kulturni in znanstveni projekt, kot intelektualno gibanje. Njeni ustanovitelji in sodelavci so bili porok za pretehtan izbor prevodnih del, posebej s področij, ki jih nacionalne vede niso gojile oziroma še niso našle teoretske korespondence z novimi vednostmi. Proti koncu sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja se je v teh krajih pojavilo nenavadno (za čas in prostor socializma, bi rekli z današnjim vladajočim besediščem) intelektualno vrvenje, ki se je sproščalo v zahtevah tedaj jasno artikulirane civilne družbe in v trdnih stališčih prvih družbenih gibanj. V desetletjih pred tem se je v temeljih spremenilo razumevanje teorije in pričakovanje do nje, nastopilo je novo oziroma oživljeno zanimanje za humanistično klasiko in za novo vrednotenje mesta humanistične in družboslovne produkcije. Prva še bolj kot druga je v svoji slavni zgodovini kot sebi imanentno lastnost gojila nekakšno intelektualno skromnost, zaradi katere ni bila v prvih vrstah in ni požela javne slave (temveč vedno le bolj ali manj "za nazaj"), družbe oblasti pa so jo po svoji všeči in rabi zaradi takšne drže še lažje ohranjale na obrobju delanja zgodovine. Prvi časi zbirke so bili dobri: večja naklada, velika zagnanost sodelavcev, vedoželjno bralstvo - vse to seveda tudi zaradi suše na izdajateljskem področju. Pozneje je začetna podpora usihala, bralstvo se je redčilo (morda tudi ne, le da je nastalo veliko novih podobnih založnikov, ki so stregli bolj ali manj isti publiki), povečala se je branost izvirnikov (no, angleških!) in vznesenost nad spletnim pridobivanjem znanja; klasična humanistična in družboslovna teorija je v precepu med modnimi trendi študijev (podjetništvo, marketing, tehnologije, informatika itd.) potegnila krajšo oziroma se je spremenila v služnostne dejavnosti. Vsemu navkljub je zelena zbirka Studia humanitatis še tu in še nudi odlično branje, ki ga nič ne more nadomestiti. Katalog izdanih del prepričljivo dokazuje, da gre za pomemben prispevek kulturi in znanosti, ki zaznamuje vstop v humanistično omikano družbo.

🎄⭐💝🎉💥🌟🎀🎆🎄🎊
31/12/2025

🎄⭐💝🎉💥🌟🎀🎆🎄🎊

😍🎁Podarite knjigo, ki odpira vprašanja.Pri založbi Studia humanitatis verjamemo, da je knjiga več kot predmet – je povab...
19/12/2025

😍🎁Podarite knjigo, ki odpira vprašanja.
Pri založbi Studia humanitatis verjamemo, da je knjiga več kot predmet – je povabilo k razmisleku, pogovoru in razumevanju sveta.

Do nedelje lahko naročite knjige brez poštnine.
Dobre knjige so darilo, ki ostane - za vas ali za nekoga, ki ceni misel.

📦 Akcija velja do nedelje na spletni strani:

Založba Studia HumanitatiS Deluje na slovenskih tleh že več kot 35 let. V tem času je izšlo pri založbi v treh zbirkah (Zelena, ki je tudi temeljna, Varia in Apes) več kot 260 knjig, od tega 240 prevodnih del najvidnejših svetovnih avtorjev (starejših in sodobnih) s področja humanistike in...

Pogovor z letošnjim nagrajencem Nagrade Nede Pagon za urednika 2025, Branetom Mozetičem. Prisluhnite.
04/12/2025

Pogovor z letošnjim nagrajencem Nagrade Nede Pagon za urednika 2025, Branetom Mozetičem. Prisluhnite.

Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih ure...

JE ŠE TREBA BRATI KNJIGE O KMETIH?Pogovor ob izidu prevoda knjige Organizacija kmečkega gospodarstva A. V Čajanova.Prevo...
04/11/2025

JE ŠE TREBA BRATI KNJIGE O KMETIH?

Pogovor ob izidu prevoda knjige Organizacija kmečkega gospodarstva A. V Čajanova.
Prevod in spremna beseda: Marko Kržan

Sogovorniki: dr. Marko Kržan, dr. Emil Erjavec, dr. Jože Vogrinc in dr. Bojan Baskar

S stališča »postindustrijske družbe« je kmetstvo videti kot izumirajoč razred, kmetijstvo pa kot obrobna gospodarska dejavnost. To po svoje potrjujejo statistike o zaposlenih in »prispevku« kmetijstva k BDP-ju.

Toda statistika ni življenje! – Zakonitosti organizacije proizvodnje in potrošnje v okviru družine še vedno zaznamujejo ne samo življenje in delo kmečkih in obrtniških družin, ampak tudi oblike družinskega življenja, mentalitete in politična stališča ljudi, ki nimajo (več) neposredne povezave s kmetijstvom in obrtjo. Vplivajo na družinsko življenje, strukturo poselitve in stanje življenjskega okolja povsod, kjer je bilo kmetstvo še dolgo v sodobnost večinsko prebivalstvo, torej tudi pri nas. V svetovnem merilu je način vključevanje kmetstva v sodobne družbene odnose eden od glavnih dejavnikov revščine, velikih selitev in degradacije življenjskih pogojev vsega planeta.

A. V. Čajanov je v svoji knjigi te zakonitosti analiziral tako prepričljivo, da je njegova teorija še danes uporabna za razumevanje sodobnega sveta.

Znan je nagrajenec letošnje Nagrade Nede Pagon za urednika leta. Čestitamo!
24/10/2025

Znan je nagrajenec letošnje Nagrade Nede Pagon za urednika leta. Čestitamo!

Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič.

Pia Prezelj o Gombrichovi Zgodovini umetnosti v Delovih Književnih listih.
15/10/2025

Pia Prezelj o Gombrichovi Zgodovini umetnosti v Delovih Književnih listih.

Zgodovina umetnosti je knjiga tedna v Vikendu!
26/09/2025

Zgodovina umetnosti je knjiga tedna v Vikendu!

▶️🔈🎙Oddaja Kulturni fokus: Prisluhnite pogovoru Magde Tušar z Miho Kozorogom in Bojanom Baskarjem ob izidu njegove knjig...
18/09/2025

▶️🔈🎙Oddaja Kulturni fokus:
Prisluhnite pogovoru Magde Tušar z Miho Kozorogom in Bojanom Baskarjem ob izidu njegove knjige, Antropologi in zgodovinarji - zadnjih sto let, ki je izšla pred kratkim pri SH.

Pred sto leti se je socialna antropologija odvračala od strastnega zanimanja za izvore človeštva, zato da bi se ukvarjala s stanjem družb "tukaj in zdaj". V skladu s tem načelom je bila manj podvržena nevarnostim spodbujanja rasizma. Dandanes marsikoga zanima, kdo vse stoji v vrsti njiho...

Danes je zadnji dan, da pošljete predlog za urednico ali urednika leta 2025.
15/09/2025

Danes je zadnji dan, da pošljete predlog za urednico ali urednika leta 2025.

Address

Erjavčeva 4
Ljubljana
1000

Opening Hours

Monday 10:00 - 14:00
Tuesday 10:00 - 14:00
Wednesday 10:00 - 14:00
Thursday 10:00 - 14:00
Friday 10:00 - 14:00

Telephone

01 4250 475

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Studia humanitatis posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to Studia humanitatis:

Shortcuts

Share

Category