04/08/2026
Kamen miru in drevesa Hirošime prinašajo sporočilo miru!
Zopet se je približala obletnica, ki nas opominja na krhkost miru. 6. avgusta 1945 je bila namreč na Hirošimo odvržena atomska bomba, ki je pokazala svojo rušilno moč in grozote vojn. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da po svetu širimo sporočilo miru. Združenje "Kamen za mir" iz Hirošime (The Stone for Peace Association of Hiroshima) je japonska nevladna organizacija, ki po svetu podarja avtentične kamnite tlakovce iz Hirošime kot močne simbole miru in opomin na grozote uporabe jedrskega orožja. V kamen je vklesan lik japonske boginje usmiljenja Kannon ter napis »iz Hirošime«. Do danes je kamen miru iz Hirošime prejelo že več kot 110 mest iz več kot 100 držav sveta. Letos pa ga je prejela tudi Ljubljana. Na pobudo Mestne občine Ljubljana in podžupana doc. Roka Žnidaršiča smo kamen postavili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Kamen miru je postavljen na kamniti podstavek, ki ga je izdelal oblikovalec Marko Drpić. Po besedah umetnika: ''Tudi sam podstavek s svojo obliko daje občutek nestabilnosti. Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro zruši človekovo ravnanje. Podobno je kamen trden in neomajen, človek pa ga s svojo silo lahko preoblikuje in obvladuje.'' Mesto Ljubljana je poleg kamna miru prejelo tudi plaketo ter jo prav tako podarilo Botaničnemu vrtu. Simbolično smo ob kamnu miru zasadili še japonski koprivovec katerega semena smo skupaj s semeni ginka prejeli leta 2013. Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof dr. Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in japonski koprivovec (Celtis sinensis var. japonica). Semena smo junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu UL, kjer so uspešno vzkalila.
Najbolj je vsekakor zanimiv dvokrpi ginko. Vrsta je v naravi skoraj izumrla, ohranila se je le v samostanskih vrtovih. Najstarejši fosili ginka segajo 270 milijonov let nazaj v obdobje Perma. Sprva so domnevali, da je to izumrla vrsta, zato ga imenujemo tudi živi fosil. Nekoč je bil ginko bolj razširjen saj so njegove prednike našli kot fosilne ostanke tudi v Evropi. Po današnjem vedenju je v Evropi izumrl že pred 3 mil let, v Ameriki pa že pred 7 mil let. Tedaj je bil to rod z več predstavniki, do današnjih dni pa se je ohranila ena sama vrsta - dvokrpi ginko.
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel in zanimivo, zopet ob porušenem samostanu v radiju okrog 1km od središča atomskega udara. Bilo je edino drevo, ki je ostalo najbližje atomskemu udaru. Kljub temu, da je drevo izgledalo suho je ponovno oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, se še danes ohranja. Postala je simbolika miru. Z nekaj semeni ginka, japonskega koprivovca, ki smo jih dobili iz Japonske in potem tukaj posejali in gojili v Botaničnem vrtu UL nadaljujemo tradicijo dobrega sodelovanja z kulturo Japonske. Drevesa miru smo slovesno zasadili iz majhnih lončkov 7. 10. 2014 v večje lonce od tedaj naprej pa smo jih še nekajkrat presadili, da smo tako vzgojili primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti prav zraven nasada japonskih češenj. Tako drevesa Hirošime kot japonske češnje prinašajo sporočilo miru. Zato bi bilo lepo, da bi nekaj dreves zasadili tudi na razširjeno lokacijo za Botanični vrt na Večni poti 111, da ne bomo pozabili daljne obveze iz leta 1974 o širitvi vrta pod Rožnikom, ko je železnica prvič zarezala vanj.
Vrt Domovinske flore Botanični vrt UL, ki je nastal v času relativnega miru v času Napoleonskih vojn leta 1810 tako ohranja tudi svoje mirovno poslanstvo.
Jože Bavcon
Ps.: Listino si lahko ogledate v avli tropskega rastlinjaka, kamen in japonski koprivovec pa se nahajata bliže ograji v osrednjem delu vrta.
