05/08/2026
Vlada je odgovorila na poslansko pobudo za pripravo operativnega načrta prilagajanja podnebnim spremembam. Iz odgovora bi lahko sklepali, da je vse pod nadzorom. Žal realnost govori drugače. ⬇️
https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=1588561636203475&id=100051489602051&mibextid=wwXIfr&rdid=kQ64CdkMGXgzwC5S #
Vlada je odgovorila na poslansko pobudo za pripravo operativnega načrta prilagajanja podnebnim spremembam. Iz odgovora bi lahko sklepali, da je vse pod nadzorom. Žal realnost govori drugače.
Odgovor Vlade ustvarja vtis, da je vse umeščeno v ustrezne načrte, da so ključni ukrepi že pripravljeni in da država na podnebno krizo odgovarja tako, kot bi morala. Prav zato je odgovor razočaranje. Ne odgovarja na bistvo pobude, temveč predvsem našteva obstoječe dokumente, strategije in aktivnosti, ne da bi ponudil jasen odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija pravočasno zgradila sistem, ki bo ljudi, gospodarstvo in državo pripravil na razmere, ki so že postale nova realnost.
Današnji dogodki po Evropi so še en opomin, da časa za ukrepanje zmanjkuje. Tudi madžarski premier Peter Magyar danes zaradi nizkega vodostaja Donave in izjemne suše opozarja na gospodarsko in energetsko katastrofo, ki že neposredno vpliva na delovanje ključne infrastrukture, vključno z jedrsko elektrarno. Ironija je očitna. Na to so desetletja opozarjali znanstveniki, ki so svoje življenje posvetili raziskovanju podnebnih sprememb, medtem ko so številni politiki njihova opozorila zavračali, omalovaževali ali označevali za pretiravanje.
Še večja ironija pa je, da so prav ti isti politiki leta zavirali zeleni prehod z argumentom, da bo ogrozil konkurenčnost gospodarstva. Danes se dogaja ravno nasprotno. Gospodarstva vse pogosteje ne omejujejo okoljski ukrepi, temveč podnebne razmere same. Suše zmanjšujejo kmetijsko proizvodnjo, vročinski valovi ustavljajo delo in povečujejo porabo energije, požari in poplave povzročajo milijardno škodo po Franciji in Španiji, pomanjkanje vode pa postaja razvojna omejitev številnih območij. Cena neukrepanja je postala bistveno višja od cene pravočasnega ukrepanja.
Kljub temu še vedno poslušamo politike, ki trdijo, da podnebne krize ni oziroma da gre zgolj za naravni cikel. Medtem ko ljudje izgubljajo pridelke, podjetja utrpijo milijonsko škodo, reke presihajo in narava razpada pred našimi očmi, oni še naprej udobno sedijo v svojih pisarnah in za svojo politično neodgovornost prejemajo plače. Ignoriranje znanosti ni več zgolj politična napaka. Postaja zavestno prelaganje bremena na sedanje in prihodnje generacije. Vsako leto neukrepanja pomeni več škode, višje stroške in manj možnosti, da preprečimo najhujše posledice.
Zato še toliko bolj preseneča, da tudi naša Vlada na pobudo odgovarja, kot da dodatni sistemski ukrepi niso potrebni. Težko je verjeti zagotovilom o njeni podnebni ambicioznosti, ko ista vlada zaradi nižjih cen goriva zmanjšuje okoljske prihodke, hkrati pa zvišuje dovoljene marže trgovcev z gorivi. Če je treba izbirati med planetom in bencinskimi servisi, se je očitno odločila za slednje. Sporočilo odgovora je zato težko razumeti drugače kot sporočilo, da vsebina pobude zanjo ni prednostna naloga in da novih ukrepov ne namerava sprejeti.
Resnica je preprosta. Zeleni prehod ne bo omejeval slovenskega gospodarstva. Slovensko gospodarstvo bodo omejile nevzdržne podnebne razmere, če se nanje ne bomo pravočasno pripravili, kot se to danes dogaja pri naših madžarskih sosedih. Država, ki bo pravočasno vlagala v podnebno odpornost, bo konkurenčnejša, varnejša in odpornejša od držav, ki bodo še naprej odlašale.
Zato Luka Goršek ponovno opozarja na pobudo v zvezi s pripravo operativnega nacionalnega načrta za prilagajanje Republike Slovenije na podnebno krizo ter vzpostavitev sistema financiranja podnebne odpornosti. Če svetovni voditelji niso pripravljeni ukrepati, poskrbimo vsaj za to, da bo Slovenija pripravljena na prihodnost.
