06/05/2026
Danes smo si s stanovalci privoščili dan, ki ga ne bomo kar tako pozabili. Odšli smo na ribolov v Transom Razvanje, kjer nas je najprej pričakala tista tiha, skoraj zaspana voda. Plovci so mirovali, le veter jih je tu in tam nežno zazibal, kot da bi nas preizkušal v potrpežljivosti. A prav v tem miru smo našli nekaj lepega – smeh, pogovore in preprosto uživanje v naravi.
Potem pa trenutek, ki ga vsak ribič čaka. Plovec se je potopil. In kar naenkrat – življenje! Začeli so prijemati somiči, srce je zaigralo hitreje, energija ob vodi se je spremenila. Prvi večji krap nam je po minuti borbe sicer ušel, a ni nam vzel nasmehov – temveč dodal še več zagona.
In potem – bum! Naš delovni inštruktor - sicer izkušeni ribič "zategne" palico, voda zavre, napetost se stopnjuje… riba vleče, palica poje, vsi obstanemo. In v tistem trenutku – pok! Palica poči na pol. Za sekundo tišina. Nato pa še večja borba – brez predaje, z roko, s srcem, z voljo… in potem olajšanje – riba je v podmetalki!
Trenutek, ki pove tisoč besed – ko se združijo vztrajnost, srčnost in iskreno veselje v enem samem pogledu ob vodi.
No, zgodba pa se tu še ni končala. Sledili so še trije lepi krapi, vsak s svojo zgodbo in nasmehom ob ulovu. Vrhunec dneva pa nas je čakal čisto na koncu, ko je eden od stanovalcev navdušeno zaklical: »Goriii je!« In res – na trnku je bila najlepša in največja riba dneva. Popoln zaključek dneva, kot bi ga napisala narava sama.
Na koncu smo si bili enotni – danes ni štela teža ulova, niti število rib. Štelo je druženje, povezanost in tisti občutek svobode ob vodi, ki ga lahko da le narava.
Iskrena hvala Ribiški družini Maribor, da nam vsako leto omogoči takšne trenutke in nam podari priložnost, da lahko skupaj ustvarjamo spomine ob vodi. 🎣
