05/12/2025
Ob pogledu na oskrunjen Titov spomenik v Velenju nas preplavi grenko spoznanje: vsak napad na obeležje je poraz za skupnost, ne glede na to, katero osebo ali idejo je predstavljalo. Ni pomembno, ali se z likom na podstavku strinjamo ali ne. Pomembno je, da je bronasta figura del kolektivnega spomina, del zgodovinskih plasti, ki so sooblikovale našo kulturo in identiteto.
Čas preteklih sistemov je poln kompleksnosti, zato zahteva modrost in empatijo pri našem razumevanju. Spomeniki niso postavljeni zato, da bi odpirali rane, ampak da nas opominjajo na določeno obdobje. So neme priče, ki nas pozivajo k odgovornemu odnosu do preteklosti. Njihovo uničenje ne izbriše zgodovine le oropa nas oprijemljive točke, od katere bi lahko začeli iskren, kritičen in konstruktiven pogovor.
Spomenik, zdaj brez glave, nosi še močnejše in žalostnejše sporočilo: je tihi opomin, kako hitro lahko izgubimo občutek za civiliziranost in spoštovanje, ko dopustimo, da nas preplavijo frustracije. Naj bo ta žalostni prizor poziv, da skupaj zavrnemo vsakršno uničevanje ter se zavežemo k ustvarjanju kulture, v kateri so spoštovanje, razumevanje in solidarnost najvišje vrednote.
