Teološka knjižnica Maribor. UL Teološka fakulteta, Enota v Mariboru

20/12/2018

Med prazniki bo knjižnica zaprta, in to od 24. decembra 2018 do 3. januarja 2019.
Želimo vam srečen božič in uspešno novo leto 2019!

07/12/2018

Pa se je Fanika poslovila od knjižnice :)

06/12/2018

Obiskal nas je Miklavž

05/12/2018

Podelitev priznanja dr. Štefaniji Krajnc-Vrečko na Univerzi v Ljubljani

29/11/2018

Spoštovani,

prijazno vas vabimo na predavanje Aleksandre Nestorović, kustodinje arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, in Andreja Preložnika z Inštituta za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem »Biblična arheološka zbirka – okno v svet starega Vzhoda«.

Predavanje bo v petek, 30. novembra 2018, ob 18. uri v Sinagogi Maribor na Židovski ulici 4.

Biblična arheološka zbirka Teološke knjižnice Maribor ni edina slovenska zbirka izvenevropskih starin, je pa v marsikaterem pogledu unikatna. V predavanju bomo spoznali njen nastanek in sestavo, si ogledali najzanimivejše eksponate in preverili, ali vendarle lahko najdemo stične točke med arheološkimi ostalinami z Bližnjega Vzhoda in iz Slovenije.

Del te zbirke je zdaj na ogled prav v Sinagogi Maribor na razstavi »Od puščave do mize«.

Vljudno vabljeni!

08/11/2018

Svečana akademija ob 50-letnici Enote Teološke fakulteta UL v Mariboru v Kazinski dvorani (foto F. Kolar)

08/11/2018

Praznovanje 50-letnice Enote Teološke fakultete v Mariboru je v Kazinski dvorani SNG Maribor žlahtno povzdignil akademik dr. Kajetan Gantar s svojim slavnostnim nagovorom. Med drugim je izpostavil Slomškovo prizadevanje za ohranitev maternega jezika, kar je izjemno aktualno tudi v današnjih akademskih krogih.

05/11/2018

Objavljamo seznam novosti, ki smo jih v knjižnični fond uvrstili v mesecu oktobru

03/11/2018

Z veseljem vas vabimo na slavnostno akademijo ob 50-letnici Enote Teološke fakultete v Mariboru, ki bo v sredo, 7. novembra 2018, ob 18. uri v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

27/10/2018

Umrl je Alojz Rebula, veliki Slovenec, ki je slovenstvu zapisal: »O tem sem pisal tudi v zadnjem času, ko sem slišal ljudski glas, ki pravi, sram me je, da sem Slovenec. Sicer pa sem takšno misel slišal tudi od dveh uglednih Slovencev. Imen ne bom povedal. Eden od njiju je dejal, da je Prešeren zablodil, ko se je odločil za slovenstvo. Zame tega problema nikoli ni bilo. Zasluge za to ima deloma moj oče, po poklicu železničar, ki ni hotel obleči črne srajce.

Naj vam povem zgodbo, ki me je zelo zaznamovala. Nekoč mi je mama naročila, naj pišem očetu zaradi denarja, ki ga je pošiljal domov, a se je nekje zataknil. Napisal sem pismo, pač v pisavi, ki sem jo edino znal iz italijanske šole. Pismo se je vrnilo, ne meni, ampak mami, bilo je vse rdeče podčrtano, zraven pa očetov pripis mami: »Strela, a takole učiš fanta slovensko!« In moj oče je imel samo osnovno šolo.«

V 95. letu starosti je pozno sinoči v bolnišnici v Topolšici umrl pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec Alojz Rebula, poroča Primorski dnevnik. Njegovo zdravstveno stanje se je poslabšalo pr...