12/05/2026
Sindikati se ne borijo za delavce in delavske pravice, ampak za levo politiko, lasten obstoj, lastne položaje in privilegije.
Še enkrat več sem o tem prepričan ob zaletu, ki so ga sindikati pridobili, odkar je bil vložen interventni zakon za razvoj Slovenije. Z drugimi besedami – neverjetno je opazovati to nenadno oživitev po štiriletni hibernaciji v zaslombi leve politične opcije.
Do mene so prišli različni dokumenti, okrožnice, ki krožijo med sindikalnimi zaupniki in člani sindikatov. Kakšna zavajanja!
Med drugim je posebej živahno v šolstvu in visokem šolstvu, torej v dejavnostih, ki z nasprotovanjem rešitvam iz razvojnega zakona pravzaprav postavljajo pod vprašaj smisel lastnega obstoja. Še posebej visokošolske ustanove, ki obstajajo zato, da vzgajajo bodoče kadre z najvišjo dodano vrednostjo, se torej borijo temu, da bi imeli ti, pri njih izšolani kadri najboljše priložnosti doma – in prav doma torej najboljše nagrade za svoje znanje, talente in veščine. Narobe svet!
Znova se potrjuje, da so vse »neodvisne« organizacije, vsa »neodvisna« združenja, ki zdaj vpijejo proti interventnemu zakonu, v resnici podaljški leve politike. In to za vaš denar!
