17/08/2026
V SPOMIN TARASU POLJANCU
Z žalostjo smo sprejeli vest, da se je poslovil Taras Poljanec, eden najpomembnejših soustvarjalcev Sončka in človek, ki je velik del svojega življenja posvetil izboljševanju položaja oseb s cerebralno paralizo ter podpori njihovim družinam.
Taras Poljanec je bil med pobudniki ustanovitve Sončka – Mariborskega društva za cerebralno paralizo, ki je bilo v register društev vpisano 9. decembra 1982. Postal je njegov prvi predsednik in skupaj s starši otrok s cerebralno paralizo, strokovnimi delavci ter drugimi podporniki postavil temelje organizacije, ki danes povezuje številne osebe z invalidnostjo, njihove družine, zaposlene, prostovoljce in prijatelje Sončka.
Od ustanovitve društva leta 1982 pa vse do svoje smrti je bil član njegovega izvršnega odbora ter je več kot štiri desetletja dejavno sooblikoval njegovo delovanje in razvoj. S svojim znanjem, izkušnjami in predanostjo je sodeloval pri pomembnih odločitvah ter pomagal ohranjati in uresničevati poslanstvo društva.
Leta 1983 sta Društvo za cerebralno paralizo Maribor in Kranjsko društvo za cerebralno paralizo skupaj ustanovila Sonček – Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije. Taras Poljanec je bil eden njenih ustanoviteljev in njen drugi predsednik. Pomembno je sodeloval pri razvoju Sončka iz prvotne pobude staršev in strokovnih delavcev v prepoznavno slovensko invalidsko organizacijo.
Bil je tudi prvi vodja Varstveno-delovnega centra Sonček Maribor ter direktor invalidskega podjetja Sončna pot do svoje upokojitve leta 2016. Odpiral je možnosti za delo, ustvarjalnost, vključevanje in bolj samostojno življenje odraslih oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi v času, ko takšne možnosti še zdaleč niso bile samoumevne. Razumel je, da osebe z invalidnostjo ne potrebujejo zgolj skrbi, temveč predvsem priložnosti, podporo in enakovredno mesto v družbi.
V devetdesetih letih je skupaj s sodelavci in starši na strokovnih obiskih sorodnih organizacij v evropskih državah z razvitejšimi skupnostnimi storitvami pridobival nova znanja, izkušnje in zamisli. Iz teh spoznanj so pozneje nastajali programi in storitve, ki so se že takrat naslanjali na načela vključevanja v skupnost in deinstitucionalizacije. Taras je tako že zgodaj soustvarjal usmeritve, ki so danes v ospredju evropskih in slovenskih politik ter se uresničujejo tudi skozi zakonodajo in izvajanje strategije deinstitucionalizacije. S svojim delom je postavljal temelje, na katerih je Sonček zrasel v organizacijo, ki je danes prepoznavna po vsej Sloveniji, uživa zaupanje javnosti ter ima položaj pomembnega in verodostojnega sogovornika države pri oblikovanju rešitev za osebe z invalidnostjo in njihove družine.
Številni starši se ga bodo še posebej spominjali po zdravstveno-terapevtskih kolonijah, enem prvih in najpomembnejših programov novoustanovljenega društva, ki ga je vpeljal prav Taras Poljanec. To je bil čas, ko še ni bilo interneta, pametnih mobilnih telefonov in današnjih možnosti hitrega dostopa do informacij, zato so bile kolonije mnogo več kot prostor terapij. Tam so starši majhnih otrok s cerebralno paralizo prvič prihajali v stik z drugimi družinami s podobnimi izkušnjami ter si izmenjevali znanje, nasvete, skrbi in upanje. Ob terapijah so se spletla številna vseživljenjska prijateljstva, dragoceno druženje ter informacije in podpora, ki so jih družine prejele v okviru Sončka, pa so marsikateri družini olajšali in polepšali življenje. Taras je dobro razumel, kako pomembni so povezovanje, medsebojna pomoč in občutek, da družina na svoji poti ni sama.
Tudi na ravni Zveze Sonček je ostal dejaven kot član njenega strokovnega sveta. Svoje bogato znanje in izkušnje je prispeval kot človek, ki je dobro poznal njene začetke, razvoj in poslanstvo.
Njegov prispevek ni zapisan samo v zgodovini naše organizacije. Živi v programih, storitvah in prostorih, ki jih je pomagal soustvarjati, predvsem pa v življenjih številnih posameznikov in družin, ki so zaradi njegovega dela dobili nove možnosti, podporo in upanje.
V Sončku – Mariborskem društvu za cerebralno paralizo smo mu iskreno hvaležni za pogum, vizijo, predanost in vse delo, ki ga je vložil v razvoj našega društva in celotnega Sončka.
Njegovi ženi Darji, hčeri Ireni in vsem njegovim bližnjim izrekamo iskreno sožalje.
Taras, hvala za vse, kar ste ustvarili. Vaša sled ostaja trajno vtkana v Sonček.
SONČEK – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo
