Sinagoga Maribor

Sinagoga Maribor Mariborska sinagoga je najpomembnejši spomenik judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Mariboru potekala široko zasnovana prenova starega mestnega jedra, v okviru katere je bila predvidena tudi prenova nekdanje judovske četrti in sinagoge. Zgradba se že več kot 500 let ni uporabljala kot sinagoga, zaradi številnih prezidav pa je bila njena izvirna pričevalnost precej spremenjena. Rekonstrukcijsko-obnovitvena dela na objektu nekdanje sinag

oge so se pričela leta 1992 in že prvi posegi in stavbne raziskave so razkrili, da zgradba v svoji strukturi skriva številne izvirne arhitekturne elemente, na podlagi katerih bi bilo mogoče rekonstruirati osrednji prostor srednjeveške sinagoge. V sledečih letih so bila izvedena intenzivna obnovitvena dela, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa so bila nekajkrat prekinjena. Kljub načelni podpori mnogih tujih institucij in organizacij sta obnovo sinagoge v celoti financirala Mestna občina Maribor in nekdanje Ministrstvo RS za kulturo. Vzporedno z obnovitvenimi deli so bila zasnovana vsebinska izhodišča za delovanje kulturnega centra, ki je kot nov mestni kulturni prostor javnosti odprl vrata aprila 2001 pod okriljem Pokrajinskega muzeja Maribor. Na pobudo Judovske skupnosti Slovenije oziroma njene mladinske organizacije Kadime smo se leta 2006 vključili v mednarodni projekt Evropski dan judovske kulture, v katerega se iz leta v leto vključuje vse več različnih ustanov. Častni pokrovitelj projekta je že nekaj let predsednik Republike Slovenije, Sinagoga Maribor pa je v letu 2010 postala nacionalni koordinator projekta. V istem letu smo v sodelovanju s Prvo gimnazijo v Mariboru zasnovali projekt Šoa – spominjajmo se, s katerim vsakoletno zaznamujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. V Sinagogi Maribor namreč precejšen del programskih vsebin namenjamo prav zgodovini holokavsta in antisemitizmu, pri čemer sodelujemo s številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki in ustanovami. V letu 2011 je sinagoga pričela delovati kot samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sredstva za delovanje centra pa večinsko zagotavlja Mestna občina Maribor. Del sredstev center že pridobiva z mednarodnimi razpisi in donacijami.

Utrinki s predavanja Borisa Hajdinjaka, direktorja Sinagoge Maribor, na Ptujskem gradu, na katerem je spregovoril o Judi...
20/05/2026

Utrinki s predavanja Borisa Hajdinjaka, direktorja Sinagoge Maribor, na Ptujskem gradu, na katerem je spregovoril o Judih srednjeveškega Ptuja.

15/05/2026
05/05/2026

The fundamental objective of the European Days of Jewish Culture is to highlight the diversity and richness of Judaism and its local, regional and national historical importance, with the firm intention of promoting dialogue, recognition and exchange through conferences, concerts, performances, guid...

Razstava Borisa Hajdinjaka »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza bo od 8. maja 2026 na ogled t...
04/05/2026

Razstava Borisa Hajdinjaka »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza bo od 8. maja 2026 na ogled tudi obiskovalcem gradu Borl. Uradno odprtje razstave bo prav v petek, 8. maja 2026, ob 18. uri in bo del programa osrednje regijske slovesnosti ob 85. obletnici upora proti okupatorju in ustanovitvi OF. Slovesnost organizira Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, z njo pa se bodo poklonili žrtvam nacističnega nasilja na gradu Borl 1941–1943. Grad Borl - eno najprepoznavnejših in najmarkantnejših vedut ter »vstopno točko« Haloz so Nemci med drugo svetovno vojno namreč uporabljali kot zbirno taborišče za politične zapornike. Osrednja regijska slovesnosti se bo začela ob 17. uri.

26. april – dan spomina na slovenske žrtve holokavstaPred drugo svetovno vojno je najštevilnejša judovska populacija na ...
26/04/2026

26. april – dan spomina na slovenske žrtve holokavsta

Pred drugo svetovno vojno je najštevilnejša judovska populacija na Slovenskem živela v Prekmurju. V obeh največjih mestih, Murski Soboti in Lendavi, so Judje pomembno prispevali h gospodarskemu in kulturnemu razvoju ter vsesplošnemu napredku. V Lendavi je bil odločilen njihov vpliv pri razvoju gospodarstva, tudi industrije in denarništva. V Murski Soboti so bili nosilci razvoja trgovine (vključno z veletrgovino) in obrti (tudi tiskarstva). Po aprilskem napadu sil osi na Kraljevino Jugoslavijo so prekmurski Judje najprej doživeli kratkotrajno nemško okupacijo, nato pa živeli pod madžarskimi okupacijskimi oblastmi. Aprila 1941 so člani kulturbunda in nacisti kratek čas ropali njihovo premoženje, po dodelitvi Prekmurja Madžarski pa so se zadeve dokaj umirile. A razmere so se radikalno spremenile po nemški okupaciji Madžarske 19. marca 1944, ko so oblast prevzeli nacisti in začeli izvajati načrtno čiščenje judovskega prebivalstva še na ozemlju, ki ga je okupirala Madžarska, torej tudi v Prekmurju. Odločne in usodne čistke judovskega prebivalstva v Prekmurju so se začele spomladi 1944.

26. aprila 1944 so madžarski žandarji okoli 280 prekmurskih Judov – otroke, starke in starce ter ženske in kot najmanj številne moške, saj je bila večina že vpoklicana v delovne enote madžarske vojske – odpeljali v murskosoboško in lendavsko sinagogo. Naslednji dan so jih pripeljali v Čakovec in jih skupaj z medžimurskimi Judi predali esesovcem. Vse so 28. aprila 1944 odpeljali v Nagykanizso. Takoj so izbrali za delo sposobne in jih še istega dne popoldne z vlakom poslali na »delo v Nemčijo«. Ta skupina prekmurskih Judov je v Auschwitz prispela 2. maja 1944. Ker so bili med njimi večinoma za delo sposobni, je bilo okoli dve tretjini prispelih sprejetih v taborišče. Preostale so takoj ubili v plinskih celicah.

Večina 26. aprila 1944 aretiranih prekmurskih Judov, predvsem otroci z materami in starejši ljudje, pa so ostali v Nagykanizsi do 18. maja 1944, ko je od tam odšel drugi transport v Auschwitz. Prispel je 21. maja 1944. Ta dan je bil najbolj grozljiv v vsem času obstoja taborišča Auschwitz: s šestimi transporti iz Madžarske, eden od njih je bil drugi transport iz Nagykanizse, je prispelo več kot 17.000 Judov, od katerih so jih okoli 13.000 takoj po selekciji usmrtili. Auschwitz jih je preživela le peščica prekmurskih Judov.

V spomin na usodni 26. april 1944 se zato vsako leto na ta dan poklanjamo spominu na slovenske žrtve holokavsta.

Povzeto po:
- Boris Hajdinjak, Zgodba o dveh transportih. Medžimurski in prekmurski Judje med holokavstom, katalog, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Maribor 2023.
- Marjan Toš, Holokavst in slovenski Judje, v: Kamnite solze, zloženka, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Maribor 2015.

Pedagoški programi predstavljajo pomemben del delovanja našega javnega zavoda, saj si z njimi prizadevamo pri mladih spo...
23/04/2026

Pedagoški programi predstavljajo pomemben del delovanja našega javnega zavoda, saj si z njimi prizadevamo pri mladih spodbuditi zanimanje za zgodovino in spoznavanje različnih kultur ter jih ozavestiti o pomenu sožitja in strpnosti. Pedagoške programe izvajamo tako v matični hiši kot tudi izven nje, včasih na našo pobudo, drugič na pobudo naših partnerskih organizacij. Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak bo tako na povabilo OŠ in vrtca Sveta Trojica v kratkem kot gost sodeloval pri izvedbi njihovega šolskega programa "Spomin na april 1945". Program bo namenjen spoznavanju zgodovine druge svetovne vojne in okupacije slovenskega ozemlja s poudarkom tudi na pomenu in aktualnosti teh tem v današnjem času.

Address

Židovska Ulica 4
Maribor
2000

Opening Hours

Monday 08:00 - 16:00
Tuesday 08:00 - 16:00
Wednesday 08:00 - 16:00
Thursday 08:00 - 16:00
Friday 08:00 - 16:00

Telephone

+38631680294

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Sinagoga Maribor posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Share