12/04/2026
Zakaj je dosedanja vladajoča koalicija dobila le 45,61 % glasov? Kaj pa preostalih 54,39 %? Volili so ne za tisto, kar je vlada storila, temveč kar ni storila.
Ponazorimo takole: želimo novo televizijo. Ko jo kupimo, te želje več nimamo. Pogled usmerimo na to, kaj naj bi še kupili. Recimo nov kavč.
Koalicija jo v predvolilni kampanji predvsem govorila o tem kaj je dobrega storila, izogibala pa se vprašanjem, kaj ni storila. Ta vprašanja pa so bila temelj predvolilne propagande opozicije.
Na teh vprašanjih, kaj ni storjeno, je koalicija volitve izgubila.
Podatki kažejo, da je velik del mladih, posebej moških, volil desne in nacionalistično usmerjene stranke in to temelječ predvsem na dveh vprašanjih. Prvo, pokazali so zaskrbljenost zaradi emigracij; vprašanje, čemu posvetiti več pozornosti: emigracijam, ali strahu pred emigracijami.
Naprej, ta ista populacija izraža strah pred izgubo tradicionalne družine in pred večjimi pravicami gejev. Čemu se je posvetila vlada? Resnični izgubi tradicionalne družine, ali pa strahu te populacije?
Te in podobne strahove je dobro uporabila opozicija. Ni pomembno ali so ti strahovi upravičeni, pomembno je bilo, da je velik del populacije ta strah izrazil, nismo pa videli, da bi koalicija dala dovolj dobre odgovore na ta vprašanja. Tukaj je torej več tisoč glasov pridobila opozicija.
Gremo še dalje. V Sloveniji imamo okoli 150.000 praznih stanovanj. Cene najemnin so visoke, mladi težko najdejo primerno stanovanje, služb zanje s primerno visokimi plačami ni, itn. Vlada je na to odgovorila z izgradnjo (bodočih!) stanovanj in omejila turistični najem. Zanemarila pa je vprašanje, da mladi stanovanja potrebujejo takoj (!).
Zakaj je toliko stanovanj praznih? Vlada je ignorirala dejstvo, da bi najhitreje postavila na trg prazna stanovanja in znižala najemnine tako, da bi izboljšala pravno varnost lastnikov stanovanj in stimulirala najem. Tako imamo absurd, da je davek na najemnine 25%, medtem ko je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb efektivno okoli 14%, minimalna globalna davčna stopnja za velika domača in tuja podjetja pa 15% (!). Po logiki bi torej morali vsi, ki imajo stanovanja, v hitrosti stampeda prodajati stanovanja in vlagati v multinacionalke. A v realnosti ima slovenski varčevalec raje nekaj denarja v banki in stanovanje, kot najbolj varen instrument pred morebitno bodočo revščino. In realno je, da se z enim stanovanjem v najemu ne da obogatiti, se pa da obogateti z lastnino nad tovarno ali z zemljiškimi špekulacijami.
Koalicija je na tem vprašanju izgubila dvojno število volivcev: lastnikov stanovanj in pretendentov za najem teh stanovanj – to pa so predvsem delavci z nižjimi prihodki, ki si ne morejo privoščiti nakup stanovanja.
Zdravstvo. Koalicija je vsa štiri leta poudarjala izboljšanje stanja v zdravstvu. Resnično je prišlo do izboljšav. A »televizijo« že imamo, želje so sedaj po novem »kavču«. Torej, kako je s solidarnostnim prispevkom za dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Kako je s čakalnimi vrstami? V zdravstvo je sistemska korupcija globoko vgrajena, recimo sistem nabav. Nekateri so prisesani na sistem že od začetka.
In tako bi lahko našteval še številna druga področja. Zato še enkrat: koalicija ni izgubila zato, ker je nekaj storila, temveč na vprašanjih, ki jih ni storila. Koalicija ni razumela strahov državljanov, in ti so prevladali. Zato so rezultati teh volitev kazen za preteklo delo, ne pa napotek na prihodnje.
Glede na programe, izjave in tudi izkušnje z opozicijo, nas verjetno čakajo še večji problemi. Lahko pričakujemo, da bodo še nižji davki za najbogatejše; omejevanje pravic manjšin; pritisk na plače manj plačanih; še več dobička kapitalu...
Skratka, še večje ožemanje tistih, ki imajo manj. In seveda še veliko več populizma in manipulacij. Ponovno bo zavladal slavni stavek »ljubim neizobražene«. Marko Sjekloča.