Delavska zveza SD Maribor

Delavska zveza SD Maribor Delavska zveza Socialnih demokratov Maribor deluje v sodelovanju stranke Socialni demokrati pri zagotavljanju socialnega partnerstva.

Delavska zveza

Zaradi posebnih interesov v udejanjanju političnih ciljev stranke pri zagotavljanju socialnega partnerstva, pravne in socialne varnosti zaposlenih, soupravljanja, sistema kolektivnega dogovarjanja in sodelovanja stranke z organizacijami delavcev deluje v stranki Socialnih demokratov - Delavska zveza. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Delavske zveze s področja njenega delo

vanja upoštevati pri oblikovanju stališč stranke. Delavska zveza deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke. Delavska zveza ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti. Članice in člani Delavske zveze volijo in imenujejo svoje predstavnice in predstavnike v organe stranke tudi, če niso članice ali člani stranke, izvoljeni pa so lahko le članice ali člani stranke. Skrbnika FB strani: Jan PERŠA in Matjaž ZAVEC

12/04/2026

Zakaj je dosedanja vladajoča koalicija dobila le 45,61 % glasov? Kaj pa preostalih 54,39 %? Volili so ne za tisto, kar je vlada storila, temveč kar ni storila.
Ponazorimo takole: želimo novo televizijo. Ko jo kupimo, te želje več nimamo. Pogled usmerimo na to, kaj naj bi še kupili. Recimo nov kavč.
Koalicija jo v predvolilni kampanji predvsem govorila o tem kaj je dobrega storila, izogibala pa se vprašanjem, kaj ni storila. Ta vprašanja pa so bila temelj predvolilne propagande opozicije.
Na teh vprašanjih, kaj ni storjeno, je koalicija volitve izgubila.
Podatki kažejo, da je velik del mladih, posebej moških, volil desne in nacionalistično usmerjene stranke in to temelječ predvsem na dveh vprašanjih. Prvo, pokazali so zaskrbljenost zaradi emigracij; vprašanje, čemu posvetiti več pozornosti: emigracijam, ali strahu pred emigracijami.
Naprej, ta ista populacija izraža strah pred izgubo tradicionalne družine in pred večjimi pravicami gejev. Čemu se je posvetila vlada? Resnični izgubi tradicionalne družine, ali pa strahu te populacije?
Te in podobne strahove je dobro uporabila opozicija. Ni pomembno ali so ti strahovi upravičeni, pomembno je bilo, da je velik del populacije ta strah izrazil, nismo pa videli, da bi koalicija dala dovolj dobre odgovore na ta vprašanja. Tukaj je torej več tisoč glasov pridobila opozicija.
Gremo še dalje. V Sloveniji imamo okoli 150.000 praznih stanovanj. Cene najemnin so visoke, mladi težko najdejo primerno stanovanje, služb zanje s primerno visokimi plačami ni, itn. Vlada je na to odgovorila z izgradnjo (bodočih!) stanovanj in omejila turistični najem. Zanemarila pa je vprašanje, da mladi stanovanja potrebujejo takoj (!).
Zakaj je toliko stanovanj praznih? Vlada je ignorirala dejstvo, da bi najhitreje postavila na trg prazna stanovanja in znižala najemnine tako, da bi izboljšala pravno varnost lastnikov stanovanj in stimulirala najem. Tako imamo absurd, da je davek na najemnine 25%, medtem ko je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb efektivno okoli 14%, minimalna globalna davčna stopnja za velika domača in tuja podjetja pa 15% (!). Po logiki bi torej morali vsi, ki imajo stanovanja, v hitrosti stampeda prodajati stanovanja in vlagati v multinacionalke. A v realnosti ima slovenski varčevalec raje nekaj denarja v banki in stanovanje, kot najbolj varen instrument pred morebitno bodočo revščino. In realno je, da se z enim stanovanjem v najemu ne da obogatiti, se pa da obogateti z lastnino nad tovarno ali z zemljiškimi špekulacijami.
Koalicija je na tem vprašanju izgubila dvojno število volivcev: lastnikov stanovanj in pretendentov za najem teh stanovanj – to pa so predvsem delavci z nižjimi prihodki, ki si ne morejo privoščiti nakup stanovanja.
Zdravstvo. Koalicija je vsa štiri leta poudarjala izboljšanje stanja v zdravstvu. Resnično je prišlo do izboljšav. A »televizijo« že imamo, želje so sedaj po novem »kavču«. Torej, kako je s solidarnostnim prispevkom za dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Kako je s čakalnimi vrstami? V zdravstvo je sistemska korupcija globoko vgrajena, recimo sistem nabav. Nekateri so prisesani na sistem že od začetka.
In tako bi lahko našteval še številna druga področja. Zato še enkrat: koalicija ni izgubila zato, ker je nekaj storila, temveč na vprašanjih, ki jih ni storila. Koalicija ni razumela strahov državljanov, in ti so prevladali. Zato so rezultati teh volitev kazen za preteklo delo, ne pa napotek na prihodnje.
Glede na programe, izjave in tudi izkušnje z opozicijo, nas verjetno čakajo še večji problemi. Lahko pričakujemo, da bodo še nižji davki za najbogatejše; omejevanje pravic manjšin; pritisk na plače manj plačanih; še več dobička kapitalu...
Skratka, še večje ožemanje tistih, ki imajo manj. In seveda še veliko več populizma in manipulacij. Ponovno bo zavladal slavni stavek »ljubim neizobražene«. Marko Sjekloča.

24/03/2026

Po volitvah se mnogi sprašujemo, kakšne nove probleme nam bodo prinesle?
Vilitve v parlamentarni demokraciji na vrh lahko pripeljejo sposobne, a tudi nesposobne; dobre, a tudi slabe in zlonamerne politike, celo avtokrate ali diktatorje.
Ponazorimo z naslednjim: da bi postal zdravnik, mora študentka ali študent prvo končati šole, nato specializacijo, nato pa skozi prakso izpiliti svoje znanje. Šele takrat lahko postane zdravnik, ki lahko kompetentno in samostojno zdravi bolnike. Zdravnik, socialni delavec, pek in šofer, vsi morajo imeti za svoje delo znanje. Kaj pa politiki? Politike v demokraciji z volitvami izbirajo volivci. Na volilni seznam se lahko vpiše kdorkoli; tudi posameznik, ki ni končal posodabljanja, in ki nima izkušenj pri delu z družbenimi sistemi, s katerimi bo upravljal v imenu volivcev.
V novi državni zbor je izvoljeno 50% novih poslancev. Koliko poslancev ima dovolj znanja in izkušenj, da lahko kompetentno opravljajo svoje delo?
Zaključek je na dlani: demokratični sistem ni idealna rešitev. Z zakoni sicer poskušamo popravljati morebitne napake, toda kljub temu se lahko skozi sito prebijejo popolnoma nesposobni ali škodljivi politiki, ki nato vodijo družbo do konfliktov ali celo v vojne. Primerov ni potrebno naštevati, saj že imamo v tem trenutku v svetu najmanj ducat voditeljev, ki svoje delo opravljajo na škodo svojih in tujih državljanov.
Tudi za politike obstajajo šole in fakultete. A to pri izbiranju politikov, za razliko od drugih poklicev, ni pomemben kriterij izbora. Zato je prvo vprašanje, kdo in s katerimi instrumenti bo delal selekcijo in odločal o tem kdo je primeren, da ga volivci izvolijo; da postane poslanec, minister ali celo predsednik vlade. Ali bo kaj takega kdaj sploh mogoče? V tem trenutku verjetno niti približnega odgovora ne moremo najti, celo z umetno inteligenco ne. Zato ne moremo pričakovati, da se bo v sedanjem sistemu parlamentarne demokracije vprašanje prepogostih nekompetentnih politikov, ki odločajo o pomembnih zadevah, sploh v bližnji ali celo daljni prihodnosti izboljšalo.
A kljub temu obstaja vsaj en instrument s katerim bi bilo moč korigirati neprimerne odločitve politikov. To je: depolitizacija družbenih sistemov, posebej javne uprave, kjer bi večjo veljavo dobila profesionalnost. Ta bi omogočala, da se določene neprimerne odločitve vsaj v neki meri korigirajo na nižjih ravneh odločanja. Nekateri se že desetletja borimo za takšne spremembe, a glede na rezultate, ali bolje rečeno odsotnost rezultatov, smo se lotili sizifovskega posla. Marko Sjekloča.

13/03/2026

Gostilniške debate.
Naročitelji in režiserji poslednjih tajnih snemanj treh poznanih Slovencev, ki so pricurljali v javnost samo dva tedna pred volitvami, so verjetno izhajali iz predpostavke, da je slovenski volivec neumen. Ko poslušamo o čem govorijo, brez da bi vedeli koga imajo na drugi strani, se sprašujemo, koga še so ujeli na tako prozoren način. Če bolje razmislimo, so govorniki največjo škodo storili sebi, ker so se za večerjo prodali neznancem. Bolj kot o korupciji, posnetki govorijo o morali sodelujočih v teh posnetkih.
Podobne pogovore lahko slišimo v številnih slovenskih gostilnah. A očitno je, da ni namen posnetkov prijaviti korupcijo, pač pa ustvariti vtis o njej, vsaj dokler ne minejo volitve.
Da bi bili bolj prepričljivi, niso izbrali naključne državljane po gostilnah, pač pa tiste, ki so se ali se še zapletajo v spore z oblastmi, in ki imajo izkušnje iz sodelovanja z vladajočimi. Nekako dobivamo občutek, da v ozadju stojijo osebe, znane našim davčnim organom.
Zelo malo je verjetno, da bodo posnetki dosegli namen tistih, ki so jih zrežirali. Verjetno se bo zgodilo obratno, volivci bomo še z večjim gnusom zavračali takšne posege, ker se dobro zavedamo, da so pripravljeni z namenom maščevanja. Če naročniki morajo uporabljati takšne prijeme, potem to govori o tem, da globoko sumijo v zmago svojih favoritov na pošten način. Take poskuse redno videvamo v zadnjih letih, od ameriških, romunskih in drugih volitev. In tega ne bo manj, pač pa samo še več.
Zato nekateri voditelji tako radi izjavljajo, »ljubim neumne ljudi«.

10/03/2026

V antični Grčiji so pripovedovali naslednjo smešnico: mlad študent je šel plavat in je skoraj utonil. Zaobljubil se je, da ne bo šel več v vodo preden se ne nauči plavati.
Poslušamo predvolilna soočenja in zdrahe, posebej NSi, SDS in Logar, ki z brega kričijo vladi, ki plava v zadnjih letih zelo razburkanem morju, češ da je delala vse narobe. A težko bomo trdili, da v delu dosedanjih vlad, tako levih kot desnih, ni bilo vsaj nekaj dobrega.
Za Delavsko zvezo SD je med pomembnejšimi vprašanje kaj vlada stori za gospodarski razvoj in položaj delavcev in upokojencev. Tukaj lahko sedanja vlada pokaže boljše rezultate kot večina dosedanjih. Nekatere zadeve nas pa še vedno motijo. Denimo plače in predvsem pokojnine, ki ne dohajajo inflacije. Ne moremo biti zadovoljni tudi z brzdanjem korupcije in željno čakamo še spremembo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in hitrejše krajšanje čakalnih vrst.
Aktualne gospodarske pokazatelje je težko primerjati s preteklimi. Pri majhnih in odprtih gospodarstvih, kot je Slovenija, je to še toliko težje. Razlogi so znani:
- Slovenija je močno vpeta v evropski gospodarski in finančni sistem. Majhnost gospodarstva, tuja vlaganja in tuje lastništvo gospodarskih subjektov negativno vplivajo na stabilnost gospodarstva v krizah. Tuj kapital v težkih časih beži in pušča za sabo kaos. Zato tudi zagovarjamo delavsko lastništvo.
- Pokazatelji pokažejo pravo sliko ne v primerjavi s samim seboj, temveč v primerjavi z gibanji v ožjem in širšem okolju. Recimo, če podatek za Slovenijo pokaže, da je rezultat boljši od povprečja EU, je to uspeh.
- Na oceno uspešnosti vplivajo tudi enkratni dogodki, kot naravne ujme, potresi, vojne in drugi izredni dogodki. Tega je bilo v preteklih letih na pretek. Da je slovenska vlada reagirala na te težave uspešno, kažejo tudi podatki o tem, da sodi Slovenija med najbolje ocenjena gospodarstva sveta.
- Velika odprtost in odvisnost od zunanjih partnerjev ima negativne plati in močno omejuje poteze gospodarske politike. Zato so slovenski gospodarski ciklusi še bolj poudarjeni, tudi rahlo pomaknjeni in predvsem v obliki U in ne v obliki V. Oblika V je najbolj zaželena, saj to pomeni takojšen odboj od dna in pričetek rasti.
Da ima Slovenija obliko U so verjetno krive tudi napake dosedanjih vlad v vodenju gospodarske politike, čeprav je Slovenija privesek velikih sistemov in sama ne more odločati kdaj in kako se bo zdravljenje gospodarstva pričelo. Slovenija recimo v konjunkturi deluje nadpovprečno dobro in podpovprečno slabo v krizi. Tukaj naši politiki še primanjkuje znanja.
Najboljše ZDRAVILO za to je diverzifikacija. Sedanja vlada je to potrebo najbolje razumela od vseh vlad v dosedanjih tridesetih letih.
Diverzifikacija blaži krize. Naša prevelika osredotočenost na EU je v precejšnji meri vzrok negativnih trendov v gospodarskih gibanjih. Upajmo, da bodo spoznanja po potrebi povezovanja z državami na vseh kontinentih, predvsem tistimi, ki so komplementarna, dobila večji pomen kot do sedaj. Nekoč smo gospodarske krize uspešno blažili s članstvom v gibanju neuvrščenih. Upajmo, da bodo naslednje vlade ostale na tej poti, kaj v tridesetih letih smo praktično demontirali svetovno mrežo, ki smo jo podedovali po rajnki Jugoslaviji in sedaj moramo ponovno graditi. V današnjem času, ko vladajo nasilne multinacionalke, nasilni bogataši, nasilne velesile, je zelo pomembno, da se šibkejši povezujejo v močna zavezništva, kajti le tako bomo lahko zavrli marsikatero vojno v kali ali si prihranili pandemije, finančne in gospodarske krize, ki jih neuravnoteženi mednarodni odnosi in neuravnovešeni voditelji in politiki vztrajno povzročajo. Marko Sjekloča.

24/02/2026

Ob pogledu na predvolilni boj sem se spomnil pesmice, ki se konča takole: "da tisti zmeraj zmaga, k’ ‘ma več pesjanskega."
Letošnje volitve bodo še nekaj več, ker živimo v časih, ki si jih verjetno še nekaj let nazaj nihče ni predstavljal kot toliko "pesjanske".
Doživljamo skrajni pritisk, naskok multimilijarderjev in skrajne desne ideologije, posebej v ZDA, na oblast po vsem svetu, tudi pri nas.
Smo na pragu velikega tehnološkega preskoka, ki ga vodi nova tehnološka revolucija na čelu z umetno inteligenco. Velik preskok doživljamo tudi v tehnologijah, in če k temu dodamo še velike podnebne spremembe, smo pred zelo pomembnimi ključnimi dogodki v življenju civilizacije.
Ob vsakem tehnološkem preskoku se je pritisk in delavske pravice večal in plače delavcev so se tako absolutno, posebej pa relativno zniževale. Politična in gospodarska nestabilnost ponavadi pomeni koncentracijo moči in kapitala ter napad na demokracijo. Inflacija že tradicionalno požira velik del delavskih plač. Veliki tehnološki preskoki ponavadi koristijo predvsem kapitalu, zelo malo pa delavcu. Dokazov ni potrebno iskati daleč, le primerjati je rast bogastva najbogatejših in prihodke delavcev. Zato je relativno obubožanje stalno prisotno, tako kot je napovedal tudi Karl Marx.
V tej luči je lahko dojeti zakaj je v najmočnejši državi sveta prišlo do tako agresivnega naskoka na oblast. Ni skrivnost, da ima sedanja oblast v načrtu prevzem absolutne kontrole nad družbo po vzoru na Rusijo. Ne gre le za avtokratski način vladanja. Ko avtokracija prevlada, kot se to dogaja v Rusiji, je pot le še navzgor, v diktaturo in uničenje demokracije.
Tehnološki preskok je sicer omogočil legalni dostop do informacij, ki so bile nekoč močno zaščitene. Tako imamo že zelo zgodaj informacije, recimo o državnih udarih, ki so se ponekod skrivale v strogi tajnosti. Sedaj je take države udare moč zaznati že v zgodnji fazi. A kaj ko je demokracija tako počasna in neučinkovita v preprečevanju takih nevarnosti.
V tem kaosu, ki se sedaj dogaja v Beli hiši, ima najbolj točne informacije verjetno prav MOSAD, in to že dalj časa. A tudi javnih informacij je dovolj. Denimo, ugotovili so, da je moč zelo natančno napovedati poseg ameriške vojske na neko točko na zemeljski obli s podatki, ki prihajajo iz picerij okoli Pentagona. V času pred vojaškim napadom se naročila na pico, posebej v nočnem času, iz Pentagona močno povečajo, kar pomeni, da se dela 24 ur na dan. To pa lahko pomeni le, da se ZDA pripravlja na novo vojaško posredovanje.
Mogoče bi natančne podatke o naskoku na oblast pri nas lahko dobili tudi iz prometa picerij ne le okoli državnega zbora, pač pa predvsem okoli sedežev opozicije. Marko Sjekloča.

07/02/2026

Tarča 5. februarja je pokazala kako nervozna je desnica in kako agresivna je postala. Volitve se bližajo in napake odhajajoče vlade so glavna točka okoli katere se opozicija zbira. A mora nas skrbeti nekaj drugega. Če pogled razširimo na svetovno sceno, bomo opazili, da je v zadnjih letih skrajna desnica pod vodstvom Trumpa postala agresivna kot že dolgo ne. Verjetno je ta agresivnost primerljiva le še z 19. stoletjem, ko je desnica začela izgubljati absolutni položaj na račun naraščajočega delavskega gibanja.
Vse bolj očitno postaja, da je desnica dojela, da so v demokraciji monopol desničarske ideologije in ogromno milijardno bogastvo, skoncentrirano v rokah najbolj bogatih, v nevarnosti. V Sloveniji sta SDS in NSi še dodatno nervozni, ker niso uspeli močno in na hitro obogateti (ampak samo malo), niti s pomočjo zlorabe javnega denarja. In na to nevarnost opozarjamo že vsaj dvajset let.
Zagovorniki demokracije so pod velikim pritiskom, a moramo se zavedati, da bolj kot se bo pritisk širil, bolj se bo širil tudi odpor. Ideje o osvoboditvi pred zatiranjem so na koncu 19. stoletja pripeljale do revolucij. Če bo desnica še pri nas hitela z ustanavljanjem para-militarističnih ali terorističnih agencij podobnih ICE v ZDA, ali še huje, da se po cestah pričnejo zbirati novi kuklux klanovci, ali ustanavljajo taborišča za tiste, ki jih desnica razglaša za nacionalne sovražnike (beri njihove sovražnike), potem bomo morali braniti demokracijo bolj zavzeto kot doslej.

22/12/2025

V Mariboru smo šokirani. Kakšen je to zaplankan in moralno sprijen človek, ki poškoduje otroka samo zato, ker je temne polti? Želimo le, da to osebo čim prej ujamejo in da bo pravica stroga in hitra. Na eni strani zato, da se take zadeve zatrejo kar najbolj učinkovito, preden »hudič dobi mlade«. Po drugi strani pa tudi zato, ker je zaupanje v pravno državo že dalj časa zelo nizko, še posebej po tragičnih dogodkih na Dolenjskem. Želimo, da se sodna veja oblasti končno zdrami, ker to niso edini znaki problemov pravne države. Tudi izvršna veja oblasti je pripomogla k padcu zaupanja v pravno državo. Denimo nespretno razreševanje stanovanjskega vprašanja, ob podatkih, da je v Sloveniji najmanj 150.000 stanovanj praznih, kaže na to, da so lastniki prestrašeni in da je nezaupanje v pravno državo zelo visoko. A da vsega ni kriva le država in njene institucije, na to opozarja tudi ideja, ki se je v zadnjih desetletjih razširila, o absolutni svobodi, da lahko delamo kar hočemo. Ozreti se moramo tudi vsak sam vase.
Vse to se dogaja v času, ko opažamo, da je sedanja vlada, kljub vsemu, ena od najbolj učinkovitih do sedaj. Nekateri premiki so pozitivni, posebej pri vprašanju varstva starejših ali delavskega solastništva v podjetjih, ali pozitivni ukrepi v regionalnem razvoju, čeprav je najpomembnejše vprašanje, zdravstvena preventiva in veliko odtekanje zdravstvenega denarja v privatne žepe, še vedno pretrd oreh.
Skrbeti nas mora tudi obnašanje opozicije, saj prepogosto slišimo s te strani pavšalne obtožbe.
Ne bi bili presenečeni, če bi se zadeve še zaostrovale, saj se bližajo volitve. A vsekakor ni odgovorno, ko na eni strani povprečen državljan opaža, da je vse večji odstotek plače potreben za položnice in hrano, po drugi strani pa nas bombardirajo z ogromno količino lažnih informacij, na katere posamezniki hitro nasedajo, nato pa prihaja do takšnih izpadov kot je napad na nedolžnega otroka, ki je različen le v tem, da ima drugačno barvo kože. Žalostno.

29/10/2025

Žalostni dogodek v novem Mestu nam bo demokratom morebiti odprl oči. Desetletja opozarjamo, da demokracija ni odsotnost pravne države. Ni demokracija, da nekateri nekaznovano delajo, kar hočejo; In ni to, da je sodstvo za bogate drugačno kot za revne; In ni to, da se množično zlorablja socialni sistem. Upamo, da bomo sedaj na levi krepko razmislili, zakaj je skrajna desnica na pohodu v Evropi. Levica mora tudi resno razmisliti o tem, kako naprej, in se za začetek vrniti k Heglu, Marxu in drugim mislecem, ter preučiti ponovno ideje o tem, kaj je svoboda in kaj je pravičnost, ne pa koketirati z idejami svobode kot jo dojema neoliberalizem. Moramo se zavedati, da v določenem trenutku demokracije tam, kjer se kršijo pravice državljanov, več ni. Na tej točki je lahko le še pravna država in vzvodi pravne države. Tudi na levi se moramo že enkrat začeti zavedati, da je za obrambo pravic pogosto potrebna tudi trda roka, a trda roka pravice, ne pa ulice. Marko Sjekloča, predsednik DZ SD Maribor.

10/10/2025

ZANEMARJENA JAVNA INFRASTRUKTURA. Javna podjetja so ključna za enakomeren razvoj vsake države, kajti preko tega sistema družba nadzira tiste sisteme, ki zaradi svoje monopolne narave ne smejo priti v roke privatnemu kapitalu. Ena takih je Pošta Slovenije, za katero že nekaj časa obstajajo pritiski, da se privatizira, tako kot banke.
Javnost Pošti Slovenije, pomembni javni službi, posveti pozornost ponavadi ob alarmantnih novicah. Vendar je veliko narobe v Pošti Slovenije že desetletja. Na kratko:
1.Pošta Slovenije se obnaša kot gospodarsko podjetje, ki naj bi sledilo interesom dobička. Zadnji takšen primer je ustrahovanje poštarja, ki je dobil opomin pred prekinitvijo zaposlitve zaradi tega, ker je hitro in dobro opravljal svoje delo.
2. Pošte so se pretvorile v samopostrežbe. So polne polic, med katerimi se prebijamo. V poštah je nered, ljudje se prerivajo preko vrste, prepirajo, uslužbenci nemo opazujejo ter odgovarjajo, da ni prostora, da bi organizirali eno vrsto, ker morajo »imeti prostor za prodajne police«.
3. Posebej se je problematičnost pošte pokazala ob zapiranju majhnih poslovalnic v ruralnih predelih, kjer so pošta, bencinski servis in banka bili, poleg šole in trgovine, še edina vez s civilizacijo.
4. Pošta Slovenije, ki je članica Svetovne poštne zveze, ne priznava več odškodnine za poškodovano in izgubljeno pošto. Zato bi bilo dobro pogledati ali je Zakon o poštnih storitvah (UL RS 51/2009) v skladu z evropsko zakonodajo, predvsem v delu o zaščiti potrošnika.
Vse to govori o tem, da bi morala vlada, kajti lastnik te vrste infrastrukture je država, resno in po hitrem postopku urediti poslovanje pošte.
Moramo resno opozoriti vlado, da je zadnji čas, da se posveti infrastrukturi, ki je bila do sedaj zanemarjena. Sem štejemo banke, ki so vse po vrsti privatizirane, čeprav je bančni sistem zelo pomemben del javne infrastrukture. Nismo ohranili ne ene (sistemske) banke, ki bi razreševala potrebe prebivalstva in gospodarstva, predvsem tam, kamor privatni kapital noče. Nismo razrešili problema komunikacij. Manjka infrastruktura širokopasovnega interneta, prav tako so težave z bencinskimi servisi. Videli smo, kako kratkovidna je bila odločitev o prodaji in likvidaciji Adrie Airways.
Nekatere naštete probleme vlečemo že desetletja. A ko bomo nekaj mesecev pred volitvami ocenjevali delo vlade, bo vsekakor potrebno imeti na očeh tudi omenjene probleme, od katerih bi bili nekateri hitro razrešljivi, če bi le bilo volje, predvsem nacionalni plan razvoja in pa: pravi ljudje na pravih mestih.

08/10/2025

Ponovno se soočamo s pritiski vodstva pošte na zaposlene. Vlada in ministrstvo za infrastrukturo bi morali resno razmisliti o vodstvu Pošte Slovenije. Kaj je v njihovem delu sporno? Prvo, kar opazimo, je poskus kaznovanja zaposlenega za dobro opravljeno delo. Drugo pa, da vodstvo ne razume, kaj je naloga javnega sistema. Podoben problem smo imeli s Petrolom, čigar vodstvo še vedno ne razume, da je energetika javna infrastruktura. Pošta Slovenije je javni sektor, čigar osnovni namen je javni servis, ne pa maksimizacija dobička. Zadnji čas je, da v Sloveniji resno razmislimo o javnem sektorju in ključnih infrastrukturnih podjetjih, kajti pritiski na preoblikovanje v gospodarske družbe in privatizacijo so enormni. Razumemo zakaj: vse dejavnosti, brez katerih moderna družba ne more: zdravstvo, komunikacije, energija, voda, šolstvo ... imajo zagotovljene porabnike.
Lastniki kapitala so nekoč predvsem skrbeli, da bi ga povečali in ga trošili na vile, letala, zabave. Danes pa je kapital v veliki meri osredotočen na optimizacijo ter ekspanzijo. Zato kapital vse bolj kupuje politiko, v cilju prilagajanja sistema svojim ciljem. Enormno bogatenje in pretvarjanje države v mafijski način dela je cilj super bogatih. Problem super bogatih nas je prerasel in postal sistemska bolezen. Pravična družba je tista, ki omogoča državljanom dostop do vseh pomembnih javnih uslug. Število teh pa se mora širiti, ne pa ožiti. Smo v občutljivem obdobju tehnološkega preskoka v dobo umetne inteligence, ki lahko povzroči izredno razslojevanje kot še nikoli doslej. Marko Sjekloča, predsednik DZ SD Maribor.

31/08/2025

ALI JE RES ZA VSE KRIV TRUMP? V ameriški administraciji in v Trampu smo našli hvaležno temo za kritiko. Glede na način, kako ta administracija deluje in razmišlja in tudi glede na ignoriranje tako zakonov kot naravnih zakonitosti in znanja, ki si ga je naša civilizacija nabrala, si to tudi zasluži.
A resnica je bolj zapletena. Prvo, ko demokracija odpove, postane žrtev avtoritarizma in diktature. Očitno je, da je v ZDA kot tudi širše v svetu, demokracija padla na izpitu. Demokracija že več desetletij ne deluje v ZDA, vsaj od vzpona neoliberalizma v 70. letih naprej ne več.
Drugo, v mednarodnih odnosih, kjer je najpomembnejša institucija Organizacija združenih narodov, demokratično delovanje te institucije nikoli ni zaživelo. Verjetno je temu kriv tudi sistem, predvsem stalnih članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico veta.
Kar zadeva gospodarstvo, pa je problem v tem, da je globalizacija bila preveč nekontroliran sistem, pisan na roke kapitalu. Že dalj časa opozarjamo na socialni dumping. A za to ne moremo kriviti ne Kitajske, Vietnama, Tajske ali drugih držav, kajti sociali dumping je predvsem posledica prenosa kapitala in tehnologij iz razvitega sveta v te države. Gre za tuje naložbe, ki skrajno izkoriščajo tako delovno silo kot naravne vire. Za to pa ne moremo kriviti teh držav in njihovih vlad, saj so prepogosto prepuščene na milost in nemilost močnim pritiskom. Včasih so to bili kolonializem, imperializem in "politika topovnjač", danes pa je največja nevarnost biti izobčen iz mednarodne skupnosti.
Na drugi strani je dejstvo, da je Trumpova administracija tudi sama žrtev ideologije kapitala in lastne požrešnosti. Problem ameriškega deficita ima več razlogov, a enega največjih morajo iskati pri sebi. "Svet nas izkorišča", je velika populistična laž, kajti gre za to, da so številni proizvodi, ki jih Trumpova administracija blokira s carinami, produkt ideje deindustrializacije in ameriškega izvoza kapitala, nastal na podlagi ideologije neoliberalizma, t.i. "friedmanove šole". Povečini so to tovarne, čigar lastnik je kapital iz ZDA in Evrope. Seveda v administraciji sedijo tudi pametni ljudje, ki dobro vedo, kje so pravi razlogi za krizo. Zadeva je torej bolj zapletena.
Populistični ukrepi in pritisk, da lastne probleme rešijo na plečih drugih, ne bo obrodil sadu. A morali bomo na žalost počakati na novo administracijo v ZDA, ki bo pokazala več razumevanja za prave razloge krize, v katero je globalizacija pahnila celoten svet. Globalne probleme, ki jih je neoliberalizem povzročil, bo potrebno reševati na globalni ravni in v okviru vseh odgovornih institucij, v prvi vrsti v okviru OZN in Svetovne trgovinske organizacije in drugih specializiranih agencij Združenih narodov. Marko Sjekloča, predsednik DZ SD Maribor.

26/08/2025

VELIKE SOCIALNE RAZLIKE SO V PRETEKLOSTI VODILE DO PROPADA CIVILIZACIJE. Opažamo odsotnost dolgoročne strategije razvoja, ne le v Slovenji, temveč v velikem številu držav Evrope. Strategija razvoja pomeni integralni nadzor nad razvojem družbe.
To pomeni, prvo, omejevanje socialnih razlik in neupravičenih razlik v plačah. Po COVIDu smo izgubili kontrolo nad inflacijo, ki je napravila veliko škode med nižjim in srednjim slojem.
V Sloveniji smo se soočili s krizo infrastrukturne izgradnje. Naselja izgubljajo minimalno infrastrukturo, banke, trgovine, bencinske servise, poštne poslovalnice, šole, občutimo katastrofalen pohod kapitala in privatnih interesov. V Veliki Britaniji, ki je privatizirala tudi osnovno infrastrukturo, kot kanalizacijo ali zdravstveno mrežo, so težave še globlje.
V prvih dvajsetih letih po drugi svetovni vojni je razvoj potekal v obliki krepitve socialne države. Nato pa je prišlo do preloma, ki je pripeljal na oblast desničarsko ideologijo neoliberalizma, ki je privatizirala infrastrukturo ter povzročila galopirajoče socialne razlike. Posledice so bile katastrofalne, kažejo pa se predvsem v razlikah v plačah, ki se gibljejo med dvajset in celo do dvesto proti ena. Druga posledica je okoljska kriza, tretja pa poslabšanje mednarodnih odnosov, ki so pripeljali do novih vojn, socialnih nemirov in migracij.
Zgodovina nas uči, da so skrajno napeti odnosi v družbi vodili ne le do vojn in nemirov, temveč tudi do propada civilizacij. A tokrat nam grozi razpad ne le na lokalni ravni, kot je to bilo nekoč v neolitiku, antični Grčiji, Egiptu ali Aziji, temveč na globalni.
Kot je nekoč dejal Einstein, ne vem kakšna bo tretja svetovna vojna, vem pa, da se bomo v četrti obmetavali s kamni. Marko Sjekloča, predsednik DZ SD Maribor.

Address

Maistrova Ulica 17
Maribor
2000

Telephone

+386 02 250 29 10

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Delavska zveza SD Maribor posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Share