Kraj leži na terasi ob vznožju 626 m visoke Žvajge, nad potokom Bolske. Nad naseljem je renesančna graščina z dvema vogalnima stolpoma. V kraju je bila nekdaj močna tekstilna industrija katere začetki segajo v leto 1842. Prebold je poznan tudi po čebelarstvu in to več stoletno tradicijo nadaljujejo še danes. V okolici je bilo rojenih več znanih oseb, kot so pisatelj Janko Kač, slovenski zborovodja
in skladatelj Anton Schwab in amaterski režiser Lojze Fric. Krajevno ime je verjetno prevzeto iz nemškega imena Prewald, kar je domnevno prevzeto iz slovenske besede preval s čimer je morda mišljen današnji prelaz Vrhe (725 mnm; koordinate: S 46º11', V 15º04'), prek katerega vodi cesta iz Prebolda v Trbovlje. Lokalno se kraj imenjuje tudi Šempável, ta beseda se je v rednem jezikovnem razvoju razvila iz Šent Pavel. V starih listinah se kraj omenja leta 1302 ecclesia S. Paulum, 1457-1461 zu sand Pauls, 1763-1787 Pragwold, Pragwald. Do leta 1952 se je kraj uradno imenoval Sv. Pável pri Préboldu, ime Prebold pa je prvotno označevalo le predel, ki se danes imenjuje Graščina. Občina Prebold obsega center in sedež občine - Prebold, ki je obkrožen s sedmimi vasmi. Prebold leži na terasasto dvignjeni planoti, kot podnožje višjega hribovja, ki se preko Žvajge, Homiča, Golave in Homa, vzpenja do višjih vrhov: Tolstega vrha, Reške planine, do najvišje Mrzlice. Na njej so med polji in travnik slikovita naselja: Šešče in Sv. Lovrenc na vzhodu, Prebold v sredini in Kaplja vas na zahodu, Dolenja vas in Latkova vas na severu, na južni strani pa hribovski naselji Matke in Marija Reka. Severni del občine omejuje regionalna cesta Ljubljana - Celje, ki je v oddaljenosti dveh kilometrov od občinskega centra, z dvema priključkoma povezana z avtocestno povezavo Maribor-Ljubljana. Po površini kar dve tretjini občine pripada hribovitemu svetu, kjer se je ohranila nedotaknjena narava. Prve poselitve tega območja segajo v srednji vek. Tako se je prvotno naselje razvilo pod gradom Liebenstein leta 1288 in je bil stara alodialna posest Žovneških gospodov. Kasneje je grad propadel, vendar je njegovo mesto prevzela graščina Prebold - renesančni objekt, ki stoji še danes. Pravi razvoj in napredek tega območja je omogočila šele industrializacija in razmah podjetništva ob koncu 19. V tem obdobju je nastalo tudi osrednje jedro današnjega sedeža občine Prebolda, s cerkvijo Sv. Pavla in sosednimi stavbami v neoklasicističnem slogu. To jedro zaokrožuje kmečke in delavske hiše, značile za tisti čas, kar še danes daje kraju podobo lepo ohranjenega savinjskega podeželja. V hribovitem predelu občine se razvija kmečki turizem in planinarjenje, medtem ko dolinski del le tega dopolnjuje s ponudbo rekreativnega ribolova, konjeništva, jadralnega letalstva ter mnogimi športno rekreativnimi površinami. V Preboldu si je vredno ogledati muzejsko zbirko Prebold skozi čas, ki prikazuje materialno, kulturno in duhovno dediščino tega območja. Prebold je tudi izhodišče planinske poti na 1119 m visoko Mrzlico. Vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Prebold
