Levica Radeče

23/09/2024

OČITNO KLEMEN ŠEŠOK PO OČETU NI PODEDOVAL SAMO BOGASTVA, AMPAK TUDI POGLED NA SVET

Edina stvar, ki je bolj bizarna od Anderličeve ponarodele in vsesplošno prezirane izjave o “narodu brez elit kot amorfni gmoti”, je to, da se oglasiš nekaj mesecev kasneje in izjaviš, da se z njim strinjaš in da je v bistvu imel prav.

Točno to je naredil Klemen Šešok, lastnik in direktor Iskre.

Bizarno je, da o tem, kako so elite gibalo napredka, razlaga človek, ki ni nikakršen inovator iz garaže, ampak je podedoval bogastvo od očeta. Ta pa je privatiziral družbo, ki je bila postavljena in ki je zelo uspešno delovala v času socializma, pa čeprav je bila prikrajšana za bogataše, ki moralizirajo po podjetniških podcastih.

Iskra je uspešno delovala, pa četudi brez “inovacij”, kot so tajkunski prevzemi, zbijanje plač delavcev s strani ene najbogatejših družin na Slovenskem ali pa zaračunavanje parkinga svojim lastnim zaposlenim.

Po drugi strani Klemen Šešok ne odobrava nekaterih drugih sodobnih inovacij, kot sta delo od doma ali krajšanje delovnika, ker naj bi vodilo k temu, da so ljudje osamljeni in ždijo pred zasloni.

Ni hujšega od tega, da človek, ki ima vse v življenju, moralizira tistim, ki so na slabšem, zakaj ne živijo bolje. Ljudje so osamljeni in trošijo čas pred zasloni natanko takrat, kadar jih služba ne izpolnjuje. Ker se počutijo iztrošene, saj preživijo tretjino ali še več življenja na delovnem mestu, na katerem so preslabo plačani in kjer so delovni pogoji slabi. Iz tega sledijo še ostali sodobni trendi, kot so stres, pregorelost ter skokovita rast bolniških v kolektivu ali pa vztrajanje na delovnem mestu kljub slabemu počutju zaradi pritiskov. Družba Iskra ima po letošnjih podatkih absolutno najnižje stroške dela na zaposlenega (torej: plače) med vsemi najbogatejšimi lastniki v državi.

Da je cela država besna zaradi takih izjav, ni nikakršen relikt socialistične mentalitete, ampak popolnoma normalen človeški odziv. In če so take izjave reprezentativne za današnjo elito, potem ta ne sporoča o sebi, da je gibalo napredka, ampak zgolj to, da je popolnoma brez stika z realnostjo.

04/06/2024

Danes že lahko oddaš svoj glas na predčasnih volitvah!

👉 Danes, sreda in četrtek med 7-19h
👉 Ne potrebuješ predhodne prijave (za svoj kraj bivanja)
👉 S seboj moraš imeti osebni dokument
👉 Svojo lokacijo za predčasno glasovanje poišči tukaj:
https://www.levica.si/wp-content/uploads/2024/06/Seznam-volisc-za-predcasno-glasovanje-2024.pdf

Deli naprej!

01/03/2024

Danes začnejo veljati umiki soglasij za nadurno delo s strani tistih zdravnikov, ki so se za to odločili.

V Levici od Fidesa pričakujemo odgovorno ravnanje. V prvi vrsti, da se začne udeleževati pogajanj, da zamrzne stavko in nadaljuje pogovore o stavkovnih zahtevah konstuktivno, ne na plečih pacientov.

Predvsem pa, da njihovi člani ne delajo popoldan v zasebnih ambulantah, medtem ko dopoldan v javnem zdravstvu stavkajo. Takšno početje je zloraba pravice do stavke. Namen stavk je prizadevanje za izboljšanje delovnih pogojev, ne pa, da postanejo izgovor za nadaljnje siromašenje javnega zdravstva in pretakanje sredstev v privatne žepe.

Sindikat Fides se mora zavedati, da je del zdravstvenega sistema kot celote. V katerem so tudi drugi zdravstveni delavci, večina med njimi bistveno manj plačanih, a prav tako ključnih za dobrobit pacientov in krepitev javnega zdravstva.

01/02/2024

15/01/2024

Daljše pojasnilo o pomembni temi:
Zakaj obstajajo osnovne plače pod minimalno plačo?
👇

🚩 𝗡𝗮𝗷𝗽𝗿𝗲𝗷 𝗿𝗮𝘇𝗰̌𝗶𝘀𝘁𝗶𝗺𝗼 𝗽𝗼𝗷𝗺𝗲:
Minimalna plača je zakonsko določen minimalni znesek, predpisan za 40 ur tedenskega dela v okviru redne zaposlitve, ne glede na vrsto dela ali katerokoli drugo okoliščino.
Osnovna plača pa izhaja iz sistematizacije plač, kot je opredeljena v plačni lestvici za javni sektor ali v kolektivni pogodbi neke specifične panoge zasebnega sektorja (če taka pogodba ne obstaja, pa zgolj v internih aktih podjetja). Načeloma naj bi taka sistematizacija osnovnih plač odražala zahtevnost dela: zahtevnejša dela naj bi imela višjo plačo, in obratno (kar je ponekod pravičneje realizirano, drugod pa manj).

🚩 𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗶𝘀̌𝗹𝗼 𝗱𝗼 𝗿𝗮𝘇𝗵𝗮𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗺𝗲𝗱 𝗺𝗶𝗻𝗶𝗺𝗮𝗹𝗻𝗼 𝗶𝗻 𝗼𝘀𝗻𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝗼?
Zakon o minimalni plači spreminjajo poslanci. Za to smo si skozi leta vedno prizadevali v Levici in večkrat uspeli z zajetnimi dvigi minimalne plače. Od leta 2018 do danes smo jo vse skupaj uspeli dvigniti za več kot 200 evrov neto. Prav tako smo dosegli, da se od leta 2020 dalje minimalna plača mora usklajevati glede na rast minimalnih življenjskih stroškov (namesto da stagnira v luči rasti cen). Minimalna plača torej raste.
V osnovne plače pa politika ne more neposredno posegati, saj so te predmet kolektivnih pogodb, ki jih sklepajo sindikati in predstavniki delodajalcev (temu se reče kolektivna pogajanja). Večina kolektivnih pogodb ni bila posodobljenih že najmanj 15 let ali več. Osnovne plače tako stagnirajo in skozi čas vedno več razredov pade pod minimalno plačo - ki mora biti izplačana.

🚩 𝗢𝗱𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗺𝗼 𝗻𝗮 𝘁𝗲𝗷 𝘁𝗼𝗰̌𝗸𝗶 𝗻𝗲𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗮 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘀𝘁𝗮 𝗻𝗲𝗿𝗮𝘇𝘂𝗺𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮
1) Ne drži, da so nekateri delavci plačani zgolj osnovno plačo, ki je nižja od zakonsko določene minimalne plače. Če se to slučajno kje dogaja, je to huda kršitev zakonodaje in zloraba zaposlenih.
2) Ne drži, da je država tista, ki namesto delodajalca doplačuje razliko med osnovno in minimalno plačo (razen kadar je država sama delodajalec).
3) Ne drži, da bodo zaradi razlike med osnovno in minimalno plačo zaposleni imeli nižje pokojnine - v pokojninsko osnovo šteje celota dohodka od dela.

🚩 𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝗿𝗮𝘇𝗹𝗶𝗸𝗮 𝗺𝗲𝗱 𝗼𝘀𝗻𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗶𝗻 𝗺𝗶𝗻𝗶𝗺𝗮𝗹𝗻𝗼 𝗽𝗹𝗮𝗰̌𝗼 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗯 𝘁𝗲𝗺𝘂 𝗽𝗿𝗼𝗯𝗹𝗲𝗺?
Zaposleni so oškodovani dvojno. Prvič, višina raznih dodatkov se odmerja od osnovne, ne pa od minimalne plače. Dve osebi, ki prejemata minimalno plačo, b***a tako prejemali različno visoka dodatka, saj ima ena višjo, druga pa nižjo osnovno plačo.
Drugič, dokler ne presežejo praga minimalne plače, se zaposlenim ne poznajo njihova osebna karierna napredovanja ali pa razne uskladitve, ki jih dosežejo njihove sindikalne konfederacije. Tovrstni dvigi bodo namreč zgolj “zmanjšali” doplačilo do minimalne plače, ki jo v vsakem primeru prejemajo.

🚩 𝗞𝗮𝗷 𝘀𝗺𝗼 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗲 𝘁𝗲𝗴𝗮 𝗱𝗼𝘀𝗹𝗲𝗷 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝗹𝗶 𝘃 𝗟𝗲𝘃𝗶𝗰𝗶?
Pred leti je bila krivičnost sistema še bistveno hujša, saj so se v prepadu med osnovno in minimalno plačo izgubili tudi dodatki. To krivico smo skozi vrsto let uspeli odpraviti. Dodatek za delovno dobo, delo v popoldanski izmeni, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno delo, nadurno delo in razni dodatki za uspešnost več ne smejo biti del doplačila do minimalne plače, ampak se prištevajo k njej. Ta sprememba je bila bistvenega pomena za poklice, kot so recimo varnostniki, ki opravijo veliko nočnega dela ali pa za starejše delavce z višjim dodatkom za delovno dobo.

🚩 𝗞𝗮𝗷 𝘀𝗼 𝗻𝗮𝘀̌𝗶 𝗰𝗶𝗹𝗷𝗶 𝘇𝗮 𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷?
V koalicijsko pogodbo smo zapisali ukrep, da bomo ukinili doplačevanje do minimalne plače oziroma uzakonili osnovno plačo kot minimalno. Tako imenovano pravilo “enka je minimalka” je zdaj izhodišče plačne reforme v javnem sektorju. To je zahtevna naloga, saj je potrebno doseči konsenz ne samo med sindikati, delodajalci in državo, ampak tudi med številnimi skupinami zaposlenih, ki imajo razhajajoče predstave o tem, kako naj bi izgledala nova lestvica. Kot rok za dosego dogovora smo si na vladni ravni zadali leto 2025. Istočasno spodbujamo kolektivna pogajanja v zasebnem sektorju - in poprava krivic v javnem bo predstavljala močno spodbudo, da se začnejo stvari hitreje premikati tudi tam.

🚩 𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘇𝗮 𝘃𝘀𝗲 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗮𝗷 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗺𝗯𝗻𝗼 𝗻𝗲𝗱𝗮𝘃𝗻𝗼 𝘀𝗶𝗻𝗱𝗶𝗸𝗮𝗹𝗻𝗼 𝗱𝗼𝗴𝗮𝗷𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘃 𝗧𝘂𝘀̌𝘂?
Prodajalke v Tušu so si decembra z grožnjo stavke na vrhuncu nakupovalne sezone izborile dvig osnovnih plač za 120 evrov, s čimer so ostale še 23 evrov pod pragom minimalne plače. Sindikalno organiziranje v Tušu je pomembno, ne zgolj zaradi priborjenega, ampak zato, ker vpliva tudi na preostale trgovske verige, v katerih so zaposleni dobili konkreten primer, po katerem se lahko zgledujejo in iz njega učijo. Rezultat je, da družba Mercator ravnokar pristala na izenačitev vseh osnovnih plač z minimalno.
Vsak takšen sindikalno izborjen popravek neskladij med osnovno in minimalno plačo je pomemben, saj predstavlja pritisk na preostanek gospodarstva, da naredi enako. Več kot bo premikov, enostavneje bodo delavci zapuščali tiste panoge in družbe, ki se bodo izkazale za bolj izkoriščevalske.

🚩 𝗭𝗮 𝗸𝗼𝗻𝗲𝗰
Odločitev za stavko nikoli ni lahka, še toliko manj tam, kjer je sindikalno povezanost potrebno šele zgraditi na novo. Zato je vsaka delavska zmaga dragocena. In pomemben korak na poti do cilja: odprave anomalije osnovnih plač pod minimalno.

11/12/2023

V koaliciji smo dosegli dogovor, da znižanja nadomestil za dolgotrajne (+90 dni) bolniške odsotnosti ne bo.

V Sloveniji dejansko namenimo veliko sredstev za kritje bolniških. Ampak rešitev je v odpravljanju vzrokov za nastanek pogosto dolgotrajnih poškodb in težav: predolge izmene, premalo počitka, službeni stres in pregorevanje, kršitve varnosti na delovnem mestu in vse ostalo.

Temu so namenjene krepitve delavske zakonodaje, ki jih sprejemamo v zadnjem času. Se strinjaš? Povej naprej.

16/11/2023

KAJ SE BO IN KAJ SE NE BO ŠTEMPLJALO?

Marinblu. Selea. Gradbeništvo. Trgovke. Agencijski delavci na 200, 300 ali, rekordno, celo 413 delovnih urah na mesec.

To so razlogi, zakaj posegamo v evidentiranje delovnega časa. Da evidenca ne bi bila več zgolj a4 papir, ki ga izpolni šef in s tremi pisali različnih barv napiše “8h” v vsako izmed vrstic.

Govorimo o podjetjih, čigar celotni poslovni model je, da so izračunali, da se jim bolj splača plačati občasno globo, kot pa prenehati zlorabljati delavce.

Z novo zakonodajo jim bo lahko inšpektor zapovedal elektronsko evidentiranje ur in na tej osnovi učinkovito izvajal nadzor in redno kaznoval kršilce, jim tudi prepovedal uvažanje delovne sile iz tujine. Inšpektorat za delo že leta prosi za točno ta ukrep.

Zakon ne zahteva od vas, da štempljate vsako čikpavzo. Zakon ne zahteva, da prijavljate odhod na stranišče. Ne boste morali sami sebe nadzirati, če ste samostojni podjetnik.

Kar pa zakon zahteva, je to, da sta zabeležena ura prihoda in ure odhoda - kar velja že od 2006, kajti kako drugače pa je mogoče izračunati, koliko ur zaposleni dela? Šokantno je, koliko delodajalcev se te dni obnaša, kot da prvič sliši za to. Med njimi praviloma ni tujih firm, kajti drugod je to povsem običajna praksa.

Čemur smo priča v zadnjih dneh, je zrežirana kampanja diskreditacije v prid tistih, ki ščitijo interese kršilcev pravic zaposlenih. Ki jo razpihujejo mediji v lasti kapitala in še kakšen SD-jev minister povrhu.

Prebivalci Slovenije preživimo na delovnem mestu več časa od povprečja EU. Ta statistika pa še sploh ne zaznava vseh nezabeleženih nadur in drugih kršitev delavskih pravic, ki jih je ogromno.

To so zgodbe, ki so znane številnim delavcem v tej državi. Bodimo solidarni z njimi!

Se strinjaš? Deli naprej, v medijih se takšen zapis žal ne bo pojavil.

05/10/2023

Odziv na t. i. pohod za življenje in zgrešeno presojo predsednice republike

Danes nas je negativno presenetila novica, da je mlada aktivistka zaradi mirne, nenasilne in simbolne akcije za obrambo pravice do splava izgubila mesto v Mladinskem posvetovalnem odboru predsednice republike Nataše Pirc Musar. V Levici se nam zdi takšna odločitev predsednice zgrešena, Sari Štiglic pa izražamo vso podporo in poudarjamo, da podpiramo akcije za obrambo temeljnih pravic.

Svobodno odločanje o rojstvu je pravica, izborjena in pridobljena v stoletnih bojih ženskih emancipatornih gibanj. V Sloveniji jo zagotavlja 55. člen ustave, ki nalaga tudi, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Različni dogodki pod skupnim imenom Pohod za življenje, med drugim nedavna postavitev zastavic na Kongresnem trgu in napovedani sobotni pohod po ljubljanskih ulicah, so naperjeni proti pravici žensk o svobodnem odločanju o rojstvu otrok in lastnem telesu.

Pohod za življenje je le eden od izrazov nestrpnosti v naši družbi - nestrpnosti do žensk, nestrpnosti do LGBTQ skupnosti, nestrpnosti do marginaliziranih družbenih skupin. Nestrpnosti, ki se v skrajni obliki izraža tudi v fizičnem nasilju - naj spomnimo, lani je bilo v Sloveniji umorjenih 13 žensk, enkrat več kot leto prej.

Nestrpnosti, ki se izraža tudi v političnem prostoru in ki se tako v Sloveniji kot v svetu že udejanja v dejanskem krčenju pravice do svobodnega odločanja žensk o lastnem telesu - ne le v oddaljenih ZDA, temveč tudi v bližnjih državah Evropske unije, npr. na Poljskem.

Širjenje nestrpnosti s ciljem odvzema težko priborjenih pravic žensk, s čimer želijo mračnjaški deli družbe ženske potisniti globoko v preteklost, v čas pred koncem druge svetovne vojne, ko si je patriarhalni sistem prilaščal telesa in življenja žensk - to je bistvo Pohoda za življenje.

Pred takšnimi dogodki si ne smemo in ne moremo zatiskati oči. Zato vsakršen odziv nanje, direktne akcije za obrambo tovrstnih pravic, vsakršno zoperstavljanje tovrstnim ideologijam in shodom v Levici močno in glasno podpiramo.

Ker se zavedamo, da pravice žensk, ki so bile trdo izborjene, niso samoumevne za vselej!

30/09/2023