18/07/2026
V spomin na trosilno akcijo 17. julija 1941 in narodnega heroja Jakoba Bernarda – Jaka
17. julija 2026 smo se ob doprsnem kipu prvoborca in narodnega heroja Jake Bernarda (1909–1942) zbrali člani KO ZB NOB Bled, sorodniki narodnega heroja in somišljeniki, da bi počastili spomin na trosilno akcijo, ki so jo na Bledu pred 85 leti, v času druge svetovne vojne, izvedli zavedni domoljubi. Na pobudo Jake Bernarda so blejski mladinci in aktivisti Osvobodilne fronte v noči s 16. na 17. julij 1941 kljub močni nemški policijski in gestapovski prisotnosti po Bledu raztrosili propagandne letake in po kraju polepili protifašistične letake.
Nemški okupator je na Gorenjskem vzpostavil zelo strogo oblast in Bled določil za eno od svojih glavnih upravnih središč. Trosilna akcija na Bledu je bila odmevna diverzantska in propagandna akcija ter je predstavljala je enega prvih organiziranih znakov civilnega odpora. Skupina pogumnih domačinov in mladincev je uspela neopazno raztrositi propagandno gradivo, letake s simboli OF in rdečo zvezdo, prav v središču Bleda, kar je med nemškimi oblastmi povzročilo veliko presenečenje in jezo. Dogodek velja za pomemben lokalni mejnik narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. V spomin na prvo odporniško akcijo proti okupatorju na Bledu leta 1941 so njegovi prebivalci vse do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja 17. julij tradicionalno obeleževali kot praznik Krajevne skupnosti Bled.
Po nemški okupaciji leta 1941 je priprave za vstajo v blejski kotlini vodil okrožni vojno-revolucionarni svet na Jesenicah, ki so ga vodili Jože Gregorčič, delavec z Jesenic, Polde Stražišar, delavec z Jesenic, Ivan Bertoncelj, delavec z Dobrave pri Kropi, Alojz Hrovat, delavec iz Begunj, in Jože Ažman, kmet iz Bohinja. Na nasilne ukrepe okupatorja se je že v juniju odzval tudi Bled. Prve dni junija sta odšla v gozdove Jaka Bernard, gradbeni tehnik z Bleda, in Oskar Pogačnik, šofer iz hotela Toplice. Na pobudo Tomaža Vernika z Jesenic je Jaka Bernard začel s širšimi organizacijskimi pripravami in akcijami. Začel je sklicevati blejske mladince na sestanke na Gmajni, Koritnem, Jaršah in Homu.
16. julija 1941 je Jaka Bernard vodil sestanek z blejskimi mladinci v kamnolomu za Stražo. Udeležili so se ga: Janko Rus, Jože Ulčar, Ludvik Bem, Boris Bem, Stanko Knaflič, Alojz Knaflič, Tone Erman, Stanko Vrhunc, Tone Kunčič, Janez Vidic, Alojz Pintar in Božo Benedik. Sklenili so, da bodo Nemce presenetili v njihovem »gnezdu« z obsežno propagandno in napisno akcijo. Razdelili so si naloge in z nočjo odšli na vse strani Bleda.
17. julija zjutraj sta na skakalnem stolpu v Grajskem kopališču in pred lekarno prvič na Bledu zavihrali slovenski zastavi z zvezdo. Po vsem Bledu so bili razobešeni plakati s pozivi k oboroženemu uporu. Celo na hotelu Toplice, centrali civilne uprave, in štabu gestapa je bil prilepljen lepak. Asfaltna cesta od Bleda do Lesc je bila popisana z revolucionarnimi gesli in narisanimi simboli boja s srpom in kladivom. Raztresenih je bilo nešteto letakov, vsi petokolonaši in nemčurji, tudi blejski župan Franz Paar, pa so dobili grozilna pisma – opomine z mrtvaško glavo. Gestapovci so nemočni spričo te nepričakovane predrznosti besneli.
Trosilna akcija je imela velik odmev v kraju. V prebivalstvu se je v mračnih dneh okupacije prebudila iskra upora in upanja. Izdajalci so se ustrašili svojega delovanja. Šele po štirih mesecih intenzivnega iskanja se je gestapu posrečilo izslediti, aretirati in zapreti v Begunje izvrševalce te presenetljive akcije. Ta dogodek je pomemben, ker je bil izveden na začetku vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije in v samem takratnem središču gestapovskih ter drugih sovražnih vojaških sil na Gorenjskem.
Narodni heroj Jakob Bernard – Jaka se je rodil 21. julija 1909 na Koritnem pri Bledu. Po zaključku srednje tehnične gradbene šole v Ljubljani se je vrnil domov in si ustvaril dom. Bil je stavbenik in rezervni podporočnik nekdanje jugoslovanske vojske. V začetku junija 1941, ko so Nemci začeli izseljevati narodno zavedne Slovence z Bleda, je odšel v ilegalo in se pridružil skupini blejskih partizanov na Jelovici; konec julija je postal komandir ustanovljene Jelovške čete. Imel je dobro vojaško znanje, ki ga je spretno povezoval s partizansko taktiko.
V začetku avgusta 1941 je z Gregorčičem načrtoval napad na Begunje in osvoboditev več kot 300 zapornikov. Žal zaradi izdajstva do akcije ni prišlo. Jaka Bernard se je udeležil vseh bojev, ki so jih v letih 1941 in 1942 vodili gorenjski partizani. V neenaki borbi z okupatorjem je, ko je vodil intendantsko skupino, zaradi izdaje domačih izdajalcev, izgubil življenje 8. februarja 1942 v Stirpniku nad Selcami. Za svojo veliko požrtvovalnost in zasluge v narodnoosvobodilnem boju je bil 27. novembra 1953 proglašen za narodnega heroja Jugoslavije.
Milan Rejc
predsednik KO ZB NOB Bled, 17. 7. 2026
