Občina Šentilj, ki leži na zahodnem delu Slovenskih goric, na razvodju Drave in Mure, sodi po velikosti in številu prebivalstva med srednje velike podeželske občine, čeprav se te značilnosti zaradi večje industrializacije, nove avtoceste in prisotnosti enega največjih železniških in cestnih mejnih prehodov v državi čedalje krčijo. Središče občine je naselje Šentilj, katerega starejši del je nastal ob župnijski cerkvi sv. Ilja, po kateri ima kraj ime, novejši del pa se širi na južni strani po dolini Šentiljskega potoka. Šentiljska okolica je naseljena že v predzgodovinski dobi, saj so tam odkrili sledove neolitske naselbine. Najdbe prav tako pričajo, da je tam potekala rimska cesta Poetovio – Flavium Solvensum (Ptuj – Lipnica). V srednjem in novem veku je kraj ležal ob cesti Dunaj – Ljubljana – Trst, ki se ji je leta 1846 pridružila železniška proga. Šentilj je bil sprva last solnograških nadškofov, ki so ga kasneje podarili admontskemu samostanu. stoletja pa je postal najpomembnejši branik slovenstva na naši severni meji. Ponemčevanju in odtujevanju slovenskih posestev v nemške roke so se uspešno upirali narodno zavedni Slovenci, ki so uspeli hujskaške Nemce in Hitlerju naklonjene nemškutarje izseliti po koncu druge svetovne vojne. Sosednje občine: občina Pesnica, občina Kungota, občina Apače, občina Sv. Ana, občina Murfeld (Avstrija), občina Murec (Avstrija) in občina Strass-Spielfeld
