Mesto Sežana je kulturno, gospodarsko, izobraževalno, prometno in zdravstveno središče Krasa. Na začetku Velikega Dola, če pridemo iz smeri vasi Pliskovica, se nahaja obnovljeni pil, ki je iz leta 1936. V središču vasi imamo baročno cerkev sv. Jakoba, ki je bila prvič omenjena leta 1570. Stavba je bila zgrajena v 2. stol oz na začetku 18. stol. je bil postavljen nov prezbiterij. 1758 so pri cerk
vi ustanovili kaplanijo. 1776 so ji prizidali zakristijo. 1788 so stavbo povišali in obokali, notranjščino pa preoblikovali v slogu beneškega poznobaročnega klasicizma.Zvonik in uro so dozidali kasneje. Župnija je bila ustanovljena 1952. Slike na cerkvenih oltarjih so delo mojstra Ivana Strnada iz Komna. Na Velikem Dolu smo ohranili spahnjenco, ki je pokrita s skrlami. Na kržadi - vaškem trgu imamo štirno, spomenik, igrišče za odbojko. Za 1.maj, sedaj že vrsto let postavljamo mlaj in zaukurimo kres. V prazničnem decembu okrasimo vaško jedro z borom, katerega okrasimo z lučkami in prav posebnimi okraski želja. Vaščani so poznani po tem, da so prvi izdelovali apno in po nekdanji klekljarski šoli (1909-1948 in 1950-1957). Mimo vasi je potekala ozkotirna železnica-Feldbahn in vodovod Brestovica-Dutovlje, ki je potekal skozi vasice po dolini. Zahodno od vasi ob ozkotirni progi, so se nahajali oskrbovalni center in skladišča,v sami vasi Veliki Dol pa bolnica št. 915. Na predelu med Velikem Dolom in Tubljami je bilo tudi nekaj centrov za počivališče vojakov in zbirni center za italijanske vojne ujetnike. V obeh vaseh so delovala tudi poveljstva raznih enot avstro-ogrske armade, ki so se bojevale na kraškem odseku. Veliki Dol je bila zadnja vas v kateri je ostalo civilno pribivalstvo v vasi. Do leta 1835 je obratoval mlin na Jelovači, ker so takrat še po golih pobočjih stekala voda proti Dolu. Zbirala se je na parceli V bezni, ki so jo poglobili in zaokrožili, da so imeli pri roki zalogo vode. Od tod je voda tekla pod potjo, kjer so še sledovi kanala. Kadar je Mlinu zmanjkavalo vode, so z osli prenašali žito v Vipavo.