08/06/2026
Demokracija se začne pri spoštovanju. Tudi takrat, ko se ne strinjamo.
Politika ni samo to, kar izrečemo v dvorani Državni zbor. Politika je tudi to, kako ravnamo in kako govorimo o ljudeh, ko stopimo pred kamere, na družbena omrežja ali v javni prostor. Ravnanje predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića ni bilo primerno, kršil je Etični kodeks poslank in poslancev s tem, ko je poslankam očital "pocestniško vedenje" v Državnem zboru.
Ne zato, ker bi bila politika prostor, kjer ni dovoljena kritika. Nasprotno. Kritika je bistvo demokracije. Toda med kritiko in žaljenjem obstaja meja.
Predsednik Državnega zbora ni zgolj eden od 90 poslancev. Je prvi med enakimi. Predstavlja parlament kot celoto in od njega državljanke in državljani upravičeno pričakujejo več: več odgovornosti, več spoštovanja in več zavedanja, da imajo njegove besede posebno težo.
Posebej problematično se mi zdi, da njegova izjava ni bila uperjena proti poslancem na splošno, temveč izrecno proti poslankam Svobode. Ko predsednik Državnega zbora za skupino žensk v politiki uporabi izraz, ki ima v slovenskem jeziku poniževalne in spolno zaznamovane pomenske odtenke, ne gre več zgolj za politično kritiko. Takšna komunikacija odpira vprašanje seksizma in odnosa do žensk v javnem prostoru. Pri tem ne gre samo za poslanke Gibanja Svoboda. Gre za spoštovanje vseh žensk. Ne glede na to, ali so političarke, novinarke, učiteljice, zdravnice, kuharice, čistilke, podjetnice, delavke, upokojenke ali študentke. Ne glede na njihov položaj, prepričanje ali družbeni status. Dostojanstvo žensk ne sme biti predmet političnega obračunavanja in žaljivih označb.
Prepričana sem, da mora biti vsak poslanec zgled dostojne komunikacije. Še posebej pa to velja za predsednika Državnega zbora. Ne samo takrat, ko vodi sejo, ampak vsak dan. Tudi na družbenih omrežjih. Tudi takrat, ko se z nekom politično ne strinja.
Poslanec oziroma poslanka ne postane zgled šele z izvolitvijo. Tak človek mora biti za zgled že od prej, sicer je težko pričakovati drugače. Funkcija žal tega ne ustvari. Funkcija to samo še bolj razkrije.
V četrtek sem v Državnem zboru predsedniku dejala, da bi moral biti prvi in največji branik parlamentarne demokracije. Žal menim, da je v tem primeru ravnal nasprotno. Predsednik Državnega zbora ne sme biti del problema, kadar so ogroženi parlamentarni standardi, temveč mora biti prvi garant njihovega spoštovanja.
Zato sem vložila prijavo. Ne zaradi ene besede. Zaradi standardov, ki jih moram in želim braniti. Zaradi spoštovanja do institucije Državnega zbora. In zaradi prepričanja, da si državljanke in državljani zaslužijo politiko, ki zna biti odločna, ne da bi bila žaljiva.
